Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

Varuhinja z ministrico za delo o uresničevanju Varuhovih priporočil in načrtih ministrstva

Varuhinja Vlasta Nussdorfer je v torek, 11. 12. 2018, s sodelavci na delovni obisk sprejela ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti mag. Ksenijo Klampfer in njeno ekipo.  

Varuhinja je izrazila zadovoljstvo, da je med prioritetami ministrstva tudi ureditev vprašanj prekarnega dela ter zaposlitev novih inšpektorjev za delo, ob hkratnem prizadevanju za optimizacijo delovnih procesov na inšpektoratu, odpravo togosti in prepočasnosti pri njihovem ustreznem odzivanju. Strinjala se je z ministrico, da 210 tisoč poslovnih subjektov ne more nadzirati le 45 inšpektorjev za delo.

V pogovoru so pozornost namenili vprašanjem uresničevanja priporočil Državnega zbora RS iz Letnega poročila Varuha človekovih pravic za leto 2017 in starejšim neuresničenim priporočilom s področja dela Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Med njimi so priporočila, povezana z dolgotrajno brezposelnostjo, pogoji izgube pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanjem invalidov, ureditvijo starševskega dopusta za starše otrok s posebnimi potrebami, vrnitvijo vplačanih sredstev za dokup zavarovalne dobe, katerih namen so izjalovile zakonske spremembe. Varuh tudi še ni zadovoljen, kljub nekaterim dopolnitvam zakonodaje, z zagotavljanjem preglednega, učinkovitega in hitrega sistema nadzora nad izplačevanjem plač.

Med neuresničena sodijo tudi priporočila, ki jih je Državni zbor RS leta 2017 sprejel ob obravnavi Varuhovega Posebnega poročila o kršitvah človekovih pravic oseb z duševno motnjo pri njihovem neprostovoljnem nastanjevanju in obravnavi v varovanih oddelkih socialnovarstvenih zavodov. Žal še niso bili sprejeti zadostni ukrepi  za odpravo prezasedenosti teh oddelkov. Ministrica se je strinjala, da je problematika pereča in pojasnila, da si prizadevajo, da bi čimprej zagotovili pogoje za odpravo prezasedenosti varovanih oddelkov in posledic te prezasedenosti, tudi z odprtjem novih varovanih oddelkov.

Razmere v domovih za starostnike ostajajo kritične, kajti v njih praktično ni več prostih postelj. Čakalne dobe so zelo dolge. Problematično je zlasti nameščanje starejših oseb, obolelih z demenco, duševnih bolnikov in oseb z bolnišničnimi okužbami. Varuh vztraja, da je treba ta vprašanja sistemsko urediti. Dogaja se, da svojci prosilcev za namestitev, domovi in centri za socialno delo v izjemni stiski iščejo rešitev v namestitvi v domovih za starejše zunaj Slovenije, največkrat v na Hrvaškem. Na ministrstvu se zavedajo širine tega problema, zato bodo najprej pridobili ustrezne podatke o številu starejših državljanov in razlogih za njihovo namestitev v tako imenovanih »obiteljskih kučah« na Hrvaškem. Obetajo si, da bodo v okviru javnega razpisa za podelitev koncesij za opravljanje institucionalnega varstva v domovih za starejše v letih 2018, 2019 in 2020 zagotovili dodatnih 928 mest. Poleg tega pa naj bi že pripravljen zakon o dolgotrajni oskrbi predstavljal dolgoročno in sistemsko rešitev tudi vprašanj domske oskrbe starejših.

Vse več ljudi je obolelih za demenco in oseba, ki po veljavni zakonodaji ni težko gibalno ovirana, nima pravice do družinskega pomočnika, čeprav potrebuje pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb. Prav zato Varuh predlaga, da, upoštevaje namen instituta družinskega pomočnika, razmislijo o širitvi kroga upravičencev do te pravice na skupino oseb z demenco, ki potrebujejo stalen nadzor druge osebe. Zato bo treba natančneje določiti tudi statuse obolelih oseb in določiti pripadajoče pravice. Varuhinja in ministrica sta se strinjali, da je treba ta vprašanja ustrezneje urediti ter se med drugim zavzeli tudi za oblikovanje enotnih izvedenskih organov.     

Ponovno so obravnavali nedopustne zaostanke pri reševanju pritožb, ki jih prejme ministrstvo kot drugostopenjski pritožbeni organ. Na problem zaostankov Varuh opozarja že leta ter priporoča sprejetje ukrepov, celovitega programa za njihovo odpravo in med drugim ponovno uvedbo števca zaostankov, ki naj bi bil objavljen na spletni strani ministrstva. Ministrica je predstavila ukrepe, ki jih je sprejela takoj po prevzemu ministrovanja na osnovi vladnega programa za odpravo zaostankov in tako si nadeja, da bodo v letu dni odpravljeni. Števec pa bo ponovno nameščen še v letu 2018. Storili bodo več tudi za opolnomočenje zaposlenih na CSD-jih, da bodo lahko kompetentno in hitro reševali vse vloge in pritožbe ter v večji meri opravljali strokovne naloge na področju socialnega varstva.

Ministrica je povedala, da so centri za socialno delo v skladu z reorganizacijo zaživeli 1. 10. 2018, vendar je bila odločitev, da se spremembe uveljavijo prav v času izjemno visokega števila zahtevkov za pomoči, dodatke, subvencije, štipendije in druge transferje,  neprimerna. Z veliko zavzetostjo in izjemnimi ukrepi so sicer prebrodili probleme in velik pritisk, ki pa je še vedno prisoten v večjih centrih za socialno delo, npr. v Ljubljani.

Pozornost so namenili tudi vprašanju pravice do stavke, ki je sicer določena v Ustavi RS. Zakon o stavki je bil sprejet že leta 1990 in bi ga država morala posodobiti, predvsem pa prilagoditi posameznim področjem, kjer se izvaja javna služba, torej tudi v vrtcih in šolah.

Pogovorili so se tudi o vprašanjih implementacije in promocije mednarodnih konvencij, zlasti Konvencije o invalidih, Konvencije o otrokovih pravicah,  Konvencije o zaščiti otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo  (Lanzarotska konvencija) ter nujnosti priprave nove Resolucije o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini.

*************************************************************************

Varuhinjo so spremljali tudi njena namestnika dr. Kornelija Marzel in Tone Dolčič, direktorica strokovne službe Martina Ocepek ter svetovalci Varuha dr. Ingrid Russi Zagožen, Lan Vošnjak, Petra Komel, Liljana Jazbec, mag. Lea Javornik, Ana Marija Polutnik, Jan Irgel, Liana Kalčina in Slađana Sorak.

Ministrico so spremljali državna sekretarka Breda Božnik, direktor Direktorata za družino Andrej Del Fabro, namestnica generalne direktorice Direktorata za socialne zadeve  Špela Isop,  generalna direktorica Direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela  mag. Katja Rihar Bajuk, generalna direktorica Direktorata za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja Dragica Bac ter predstavnica odnosov z javnostjo Maja Slivnjak.
 


Natisni: