Varuh človekovih pravic

Ob svetovnem dnevu boja zoper rasno diskriminacijo

Ustava Republike Slovenije v 14. členu vsakomur zagotavlja enake človekove pravice ne glede na narodnost, raso  in druge okoliščine. Določa še, da so pred zakonom vsi enaki. Republika Slovenija je podpisnica številnih mednarodnih pogodb, ki prepovedujejo rasno diskriminacijo. Eden temeljnih dokumentov s tega področja je Mednarodna konvencija o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije, sprejeta na Generalni skupščini Združenih narodov 21. decembra 1965.

V skladu s Konvencijo rasno diskriminacijo pomeni kakršnokoli razlikovanje, izključevanje, omejevanje ali dajanje prednosti na temelju rase, barve kože, porekla, narodnega ali etničnega izvora, ki ima namen ali dejanski učinek onemogočiti komurkoli ali ga prikrajšati za enakopravno priznavanje, uživanje ali uresničevanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin na političnem, gospodarskem, socialnem, kulturnem in vsakem drugem področju življenja. Enako obravnavo ne glede na narodnost, raso ali etnično poreklo na vseh področjih življenja zagotavlja tudi Zakon o uresničevanju načela enakega obravnavanja.

Varuh človekovih pravic RS (Varuh) pri svojem delu pogosto zaznava primere kršitev prepovedi rasne diskriminacije. Varuh je bil eden prvih, ki je državne organe opozoril na problematiko izbrisanih, vendar so bila opozorila Varuha preslišana, zato je zadeva svoj epilog dobila na Evropskem sodišču za človekove pravice. Podobno se dogaja v današnjem času, ko Varuh že več let opozarja na rasno diskriminacijo pripadnikov romske skupnosti, ki živijo v nelegalnih in komunalno neurejenih naseljih. Pripadniki romske skupnosti živijo v človeka nevrednih razmerah, pogosto tudi brez urejenega dostopa do pitne vode, sanitarij in elektrike. Posebej zaskrbljujoče so takšne življenjske razmere za romske otroke, saj jim ne omogočajo enakih možnosti za dostojno in uspešno prihodnost. Takšne življenjske razmere so zanje huda ovira pri dostopu do izobraževanja in na trg dela, vanje pa zato po pravilu začaranega kroga v odrasli dobi potisnejo tudi lastne otroke. Z vsako izgubljeno generacijo se problematika še poglablja.  

Poseben izraz rasne diskriminacije, ki je prepovedana, je tudi prepoved spodbujanja k narodni, rasni ali drugi neenakopravnosti, nestrpnosti, k nasilju in vojni. Takšno spodbujanje je protiustavno (63. člen Ustave RS). V pobudah, ki so bile v zvezi s sovražnim govorom naslovljene na Varuha, zaznavamo močno povezanost aktualnih družbenih dogodkov in sovražnega izražanja. Tako so se s pojavom migrantske/begunske problematike konec avgusta 2015 močno povečale prijave sovražnega govora na verski in narodnosti podlagi oziroma govor usmerjen proti beguncem. Takšnih prijav je bilo tudi največ (12). Zaznali smo celo izjavo novinarja, ki je na družbenem omrežju kot rešitev begunske tragedije zelo neposredno predlagal odvzem življenja beguncev. Izjavo smo jasno in nedvoumno obsodili, in se zavzeli za strpno javno razpravo o pomembnih družbenih vprašanjih.

Varuh obsoja vse oblike javno izraženega sovraštva in nestrpnosti, ki so uperjene zoper posameznike ali posamezne skupine zaradi njihovih osebnih okoliščin, zlasti tudi zaradi rasne, barve kože, porekla, narodnega ali etničnega izvora. Varuhinja človekovih pravic je nedavno pozvala, da izrazom nestrpnosti in sovražnosti ne podeljujemo legitimnosti. V ospredju naše skrbi morajo biti vedno človekove pravice vsakogar in njihovo varovanje na človečen in strpen način.
   

Natisni: