Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

27.10.2003

Obiski zaporov 2003

27.10.2003
Obisk Zavoda za prestajanje kazni zapora Koper, Oddelka Nova Gorica

30.9.2003 je Varuh človekovih pravic nenapovedano obiskal Zavod za prestajanje kazni zapora Koper, oddelek Nova Gorica (v nadaljevanju: zavod). Obisk sta opravila Ivan Šelih, samostojni svetovalec in Uroš Kovačič, višji strokovni sodelavec. Sprejel ju je vodja oddelka g. Edvard Šuligoj. Ob obisku je bil opravljen pregled bivalnih prostorov zavoda in pogovor z zaprtimi osebami, ki so se v času obiska nahajale v zavodu.

V zavodu je bilo na dan 30.9.2003 zaprtih 18 oseb. Od tega 8 obsojencev in sicer: eden na zaprtem oddelku, dva na polodprtem in pet na odprtem oddelku zavoda. Pripornikov je bilo 10. Ob obisku, kakor tudi že v zadnjih treh mesecih, v zavodu ni bilo oseb kaznovanih za prekršek. V letošnjem letu je bilo v zavodu hkrati največ 25 zaprtih oseb. Drugače pa je takšno ugodno stanje, kar se tiče nastanitve glede na zmogljivost zavoda, ki je 32 zaprtih oseb, kar pogosto.

Ob primerjavi s poročilom o zadnjem obisku varuha 11.4.2000 in stanjem ob obisku opažamo, da je bilo narejenih nekaj sprememb, ki kažejo na izboljšanje razmer za zaprte osebe.

Iz obsojeniških sob so bile odstranje nezasedene postelje. V njih ni več pogradov. Tako so sedaj na odprtem oddelku dve sobi s po štirimi posteljami v vsaki sobi. Na polodprtem in zaprtem oddelku so tri spalnice (ena enoposteljna in dve dvoposteljni). V sobi, namenjeni za nastanitev oseb kaznovanih za prekršek, je nameščenih šest postelj. V oddelku za izvrševanje pripora ni sprememb. To pomeni, da so v petih priporniških celicah nameščene po štiri postelje, v eni pa sta dve postelji.

Ob obisku je bil le en pripornik tujec, med obsojenci pa so bili tujci trije.
Za razliko od prejšnjega obiska se v zavodu nahaja hišni red preveden v angleški jezik. V pripravi je tudi povzetek hišnega reda v italijanskem jeziku.

Hrana za zaprte osebe se še vedno vozi v zavod iz Doma šolskih centrov. Spremenil pa se je način delitve hrane. Sedaj je vsak obrok v svoji ločeni embalaži, zaradi česar ni več potrebe po razdeljevanju hrane na posamezni obrok znotraj zavoda. S takšnim načinom dostave tudi ni več potrebe po pogrevanju hrane, saj embalaža omogoča daljše vzdrževanje temperature. Tako so odpadle tudi pritožbe zaprtih oseb zaradi serviranja hladne hrane, kar smo slišali ob prejšnjem obisku.

Ker hrane po novem ni potrebno več deliti na posamezni obrok in ker ni potrebno njeno pogrevanje, je bil izpraznjen prostor namenjen zavodski kuhinji. V tem prostoru bodo opravljali delo obsojenci, ki so na zaprtem oddelku zavoda. S tem se bo zagotovilo delo obsojencem, ki do sedaj zaradi begosumnosti niso mogli delati v zavodski delavnici. S tem pa se bodo tudi sicer povečale možnosti za delo. Ob našem obisku so imeli na odprtem oddelku zavoda zagotovljeno delo vsi obsojenci. Od tega so trije delali v zavodu, dva pa na zunanjem delovišču. Na polodprtem oddelku zavoda je v zavodu delal en obsojenec, drugi pa ima status invalidne osebe. Med priporniki interesa za delo ni. Ob obisku je delal tako le eden, čeprav imata dovoljenje za delo še dva pripornika.

Na področju izobraževanja sodeluje zavod z Delavsko univerzo v Novi Gorici, vendar želje po izobraževanju med obsojenci ni. Imajo pa trenutno vsi vsaj osnovnošolsko izobrazbo.

Za razliko od prejšnjega obiska ima zavod sedaj poseben prostor namenjen za pogovore zagovornika s pripornikom. Ti se ne opravljajo več v prostoru za obiske obsojencev in pripornikov ampak v ločenem prostoru, v katerem se nahajata miza in štirje stoli. Ko je prazen, služi ta prostor tudi kot dodatni prostor za obiske obsojencev.

Obiski pripornika trajajo 30 minut. Včasih tudi več, če pridejo obiskovalci od daleč in če razmere glede na druge obiske, ki se istočasno opravljajo, to dopuščajo. Trenutno ima obiske brez steklene pregrade le en pripornik. Vendar je po besedah vodje oddelka še pred kakšnim mesecem od takratnih 12 pripornikov, 7 imelo obiske brez steklene pregrade. Za takšen ukrep se odločajo na individualni ravni glede na težo kaznivega dejanja in glede na oceno koliko lahko posamezniku zaupajo, za kar pa ga morajo pred tem bolje spoznati.

Na nekatere pripombe, ki smo jih vključili že v prejšnje poročilo je potrebno ponovno opozoriti, saj v vsem tem času še ni prišlo do takih sprememb, ki bi omogočile ustreznejšo obravnavo zaprtih oseb.

To velja zlasti za pogoje nastanitve, bivanja in življenja pripornikov, katerih celice se nahajajo v kletnem delu zgradbe zavoda. Zaradi pomanjkanja naravne svetlobe so ti prostori tudi v dnevnem času dodatno osvetljeni z lučjo, ki se prižiga s hodnika. Stikala sicer omogočajo prilagajanje jakosti svetlobe v prostoru glede na potrebe in želje pripornikov (v času gledanja televizije, branja...). Vendar umetna svetloba ne more ustrezno nadomestiti naravne svetlobe, ki učinkuje s svojim delovanjem tudi na počutje in zdravje pripornikov. Ti so že tako prikrajšani za stik z naravo, saj jim je na voljo le neprimerno sprehajališče, ki je z vseh štirih strani obdano z betonskim zidom. V prejšnjem poročilu smo že omenili, da je pravica do gibanja na svežem zraku utesnjena na majhno površino betonskih tal, visoke stene in skopo odmerjen pogled v nebo. Ob pogovoru z vodjo oddelka smo izvedeli, da skoraj nobeden od pripornikov ne koristi te pravice, čeprav jim omogočajo skupno tudi več kot dve uri gibanja na dan. Nezainteresiranost za gibanje na svežem zraku gre pripisati neustreznemu sprehajališču, zaradi česar so priporniki večino časa izpostavljeni umetni razsvetljavi in sevanju televizijskih ekranov. V odgovoru na naše poročilo o obisku v letu 2000 je Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij navedla, da potekajo prizadevanja za izgradnjo prizidka pri sodni zgradbi v Novi Gorici, s čimer bi se izboljšali pogoji za pripornike. Čeprav so od takrat minila tri leta, pa trenutna situacija ne kaže, da bo do realizacije omenjenega projekta prišlo kmalu. Tako ponovno predlagamo, da se v vmesnem času zagotovi zadovoljivo bivanje in rekreacija pripornikov.

Prostori zavoda se v celoti še vedno ogreva na električno energijo. V spalnicah odprtega oddelka ni nameščenih ogrevalnih teles. To smo obširneje kritizirali že v prejšnjem poročilu o obisku zavoda. Tako se na odprtem oddelku z električno pečjo ogreva le dnevni prostor. V ta prostor pa v primeru, ko je najhladneje, namestijo še dodatno peč. Na elektriko jo priklopijo preko električnega kabla, ki je napeljan iz drugega dela zgradbe, saj obstoječa električna instalacija ne omogoča priključitve večih termoakomulacijskih peči hkrati.

Iz evidence o obsojencih, ki so bili odstranjeni v posebni prostor na podlagi 236. člena ZIKS-1, je razvidno, da je bil v zavodu ta ukrep v zadnjih dveh letih izvršen le trikrat, in sicer največ za nekaj ur. V enem primeru je bil obsojenec odstranjen iz skupnih bivalnih in drugih prostorov zaradi lastnega ogrožanja. Soba za izločitev (t.i. medicinka) je opremljena z video nadzorom. V sobi klicni zvonec ni nameščen. Stene prostora niso tapicirane. V takšen prostor se namesti tudi oseba, ki lahko ogroža sebe. Zato je vprašljivo, če gole stene nudijo dovolj varnosti pred možnostjo samopoškodovanja. Tako prosimo za pojasnilo, če ta prostor ustreza enotnemu standardu posebnih prostorov, ki ga je Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij pripravila v sodelovanju z zdravstvenim inšpektorjem po nesreči, ki se je pred dvema letoma zgodila v celjskem zavodu.

Soba št. 10, ki je prostorna in namenjena nastanitvi oseb kaznovanih za prekršek (ob našem obisku je bila prazna), ima na oknu približno pod kotom 10° nameščeno večjo kovinsko ploščo, ki le v zgornjih desetih centimentrih površine okna in deloma s strani dopušča dostop dnevne svetlobe. Zaradi tega je prostor temačen tudi podnevi, čeprav ima veliko okno, a to ne služi svojemu namenu. Takšna konstrukcija je nameščena na okno zato, ker se nahaja tik nad delavnicami. S tem skuša zavod omejiti neprimerne pripombe, ki jih zaprte osebe v sobi namenjajo obsojencem, ki delajo v delavnicah. V preteklosti je bilo to početje moteče za delovni proces. Kovinska plošča, ki je sedaj nameščena na oknu ni primerna rešitev, saj močno zmanjšuje naravno osvetlitev prostora. Predlagamo, da se sedanjo omejitev dnevne svetlobe razreši ob sorazmernem upoštevanju pravice zaprtih oseb do dnevne svetlobe in zračnosti v prostoru na eni ter zagotavljanje nemotenega dela v delavnici na drugi strani.

Pred kratkim beljene zunanje stene zavoda in prostorov dajejo vtis ustreznega in tekočega vzdrževanja objekta, ki ga ima zavod v najemu. Ravno ob obisku pa so potekala tudi obnovitvena dela v eni od sob, v kateri so zaradi vlage odstopile ploščice na podu.

Ob pogovoru z zaprtimi osebami nismo zaznali pripomb, ki bi morda zahtevale dodatno obravnavo s strani varuha, smo pa naleteli na pohvale glede korektnega odnosa zavodskega osebja do njih. 2.2 - 42 / 2003