28.5.2003
Obisk v Zavodu za prestajanje kazni zapora Koper

V okviru rednih letnih obiskov v zavodih za prestajanje kazni zapora (v nadaljevanju: zavod) je Varuh človekovih pravic obiskal Zavod za prestajanje kazni zapora Koper. Obisk sta, po predhodni najavi, 13.5.2003 opravila samostojni svetovalec Ivan Šelih in višji strokovni sodelavec Uroš Kovačič. Sprejel ju je upravnik zavoda g. Igor Černetič. Na dan obiska je bilo v zavodu 60 zaprtih oseb, od tega 26 pripornikov (1 ženska in 25 moških) ter 32 obsojencev in 2 osebi kaznovani za prekršek. Pogovori so bili opravljeni z devetimi priporniki in enajstimi obsojenci, ki so želeli razgovor z Varuhom človekovih pravic. Na zaključnem pogovoru z upravnikom in zavodskim osebjem je bil prisoten tudi predstavnik Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij g. Aldo Carli.

1.
Opažamo manjšo zasedenost zavoda v primerjavi s stanjem ob zadnjem obisku 14.6.2001. Takrat je bilo zaprtih 77 oseb. Zmogljivost zavoda, ki znaša 76 zaprtih oseb, je bila presežena predvsem na račun števila pripornikov, ki jih je bilo tedaj 48. Prezasedenost na oddelku pripora, je glede na zmogljivosti, ob prejšnjem obisku znašala 133%. Sedaj je zasedenosti na oddelku pripora 69%. Glede na proste kapacitete so bile tako ob našem obisku nekatere sobe na oddelku pripora koriščene s strani treh obsojencev. V te prostore so bili nameščeni na podlagi 6. člena PIKZ zaradi lastne ogroženosti. Po besedah upravnika, pa takšno zmanjšanje števila zaprtih oseb ne pomeni tudi manj dela za zavodsko osebje. Saj "je glede na programe dela obsojencev z njimi več dela, med tem, ko je delo s priporniki manj obremenjujoče". Ne glede na obremenjenost zavodskega osebja, pa naj na tem mestu omenimo, da so zaprte osebe na splošno v pogovorih pohvalile korekten odnos zavodskega osebja do njih.

2.
Pričakovati je, da bo s predvideno selitvijo v prihodnjem letu, prišlo do izboljšanja bivalnih razmer zaprtih oseb v zavodu, katerih slabo stanje je posledica dotrajanosti samega objekta in zavodske opreme. V letnem poročilu varuha človekovih pravic za leto 99 smo ob že načrtovani gradnji novega zavoda omenili, da je tudi v prehodnem času treba zaprtim osebam zagotoviti primerne bivalne razmere, saj ne smejo trpeti posledic, če je prihodnost zavoda na drugi lokaciji. Takrat smo opozorili tudi na nujnost tekočih popravil ob upoštevanju, da večje naložbe niso več smotrne.

Ob zgoraj navedeni dotrajanosti objekta in opreme tudi sedaj, kot že v prejšnjih poročilih o obisku, naštevamo nekatere posamične okvare, na katere smo bili opozorjeni s strani zaprtih oseb. V kopalnici kjer se tuširajo priporniki, sta od šestih tušev dva pokvarjena. Nekatere slušalke, ki so namenjene pogovorom za stekleno pregrado, ne delujejo. V sobi št. 68 je odlomljen pokrov wc školjke.

Glede razbitega umivalnika v sobi št. 50 je upravnik pojasnil, da je umivalnik tudi sam videl in se pogovoril s hišnikom, ki pa je umivalnik le delno popravil do mere, ko ga je že mogoče uporabljati.

Na splošno v zvezi s popravili upravnik pojasni, da do posegov, pri katerih bi bilo potrebno tudi soglasje lastnika, v zadnjem času ni prišlo. Za tekoča popravila na podlagi prijav, ki se zapišejo v knjigo popravil in se nahaja pri dežurnemu, poskrbi hišnik, ki je v zavodu redno zaposlen.

Predlagamo, da se zagotovi redno in tekoče vzdrževanje tako, da bodo objekt in naprave v uporabnem stanju.

3.
Obsojenci, ki so odvisni od prepovedanih drog in odklanjajo testiranje na prisotnost droge v urinu, imajo iz varnostnih razlogov dovoljene obiske samo za stekleno pregrado. Da ne bi prišlo do dogovarjanja v zvezi z vnosom drog, so jim prepovedani tudi telefonski pogovori. Takšen pristop ne pozna izjem in velja za vse obsojence, ki testiranje odklanjajo. Po besedah upravnika so takšna čista in jasna pravila boljša tako za obsojence kot tudi zavodsko osebje, ki to izvaja.

Po drugem odstavku 75. člena ZIKS-1 lahko upravnik obsojencu prepove telefonske pogovore, če to narekujejo varnostni razlogi za ohranitev reda in discipline v zavodu.

Ocenjujemo, da je potrebna selektivnejša uporaba te določbe ob upoštevanju vseh okoliščin posameznega primera. V primeru, da bi do dogovarjanja prišlo, so zavodu na voljo tudi drugi, za obsojenca manj strogi pristopi, ki lahko preprečijo vnos droge (npr. obiski za pregrado). Prepoved pogovorov je lahko le ukrep varnostne narave, nikakor pa ne sme postati sankcija za odklonitev urinskih testov. Ob tem ne gre prezreti koristnosti telefonskih stikov. V interesu obsojenca je namreč, da se med prestajanjem zaporne kazni ohranijo in učvrstijo vezi z njegovimi sorodniki in socialnim okoljem, v katero se bo vrnil po prestani kazni.

4.
ZIKS-1 v 63. členu dopušča opravo preizkusa prisotnosti psihotropnih substanc na telesu ali v telesnih tekočinah za obsojence, za katere se utemeljeno sumi, da so pod vplivom prepovedane droge, in za osebe, ki so vključene v program obravnave ali zdravljenja odvisnosti. Natančnejše ureja izvajanje dokazovanja prisotnosti psihotropnih snovi v telesu z imunokemijskimi urinskimi testi PIKS v 54. členu. Ta v zadnjem odstavku določa, da da obsojenec urin za urinski test v primernem prostoru in na način, ki ne krši njegovega osebnega dostojanstva.

V zvezi s samim postopkom odvzema urina smo prejeli več pritožb obsojencev, ki nasprotujejo temu, da morajo biti med uriniranjem obrnjeni proti pazniku oziroma medicinski sestri, saj se ob tem počutijo neprijetno in ponižujoče. Uprava takšen postopek, ki je "zoprn" tudi za zavodsko osebje, ki opravlja neposredni nadzor nad urinskim curkom, opravičuje z namenom preprečevanja številnih manipulacij, katerih se poslužujejo obsojenci, da bi popačili rezultat testa.

Ob podpisu terapevtskega dogovora, ki se nanaša na program, katerega izvajajo v okviru zavoda z namenom odpravljanja zasvojenosti in ostalih problemov, ki so s tem povezani, se obsojenec seznani tudi s samim postopkom odvzema urina. Ta postopek za dokazovanje abstinence od prepovedanih drog je bil v zavodu sprejet 8.6.1999. V peti točki določa, da testirana oseba pri oddaji urina stoji tako, da je možen vidni nadzor urinskega curka.

Dodatek k navodilu za obravnavo zaprtih oseb odvisnih od prepovedanih drog, na podlagi katerega v zavodih skladno s 53. členom PIKS poteka obravnava odvisnikov od prepovedanih drog, ki ga je sprejela Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij, glede postopka izvajanja imunokemijskih urinskih testov izrecno določa, da zaprta oseba urinira obrnjena stran od paznika.

Predlagamo, da zavod ravna po omenjenem navodilu, ki poleg zmanjšanja možnosti popačenja rezultatov na minimum, zasleduje tudi spoštovanje osebnega dostojanstva in integritete osebe, ki urin daje.

5.
Preverili smo trditve obsojenca, da kot tujec ne more priti na odprti oddelek, ker naj bi za tujce v praksi veljalo, da so lahko premeščeni na odprti ali polodprti oddelek le nekaj dni, največ mesec dni pred izpustom.

Pojasnjeno nam je bilo, da tujci načeloma prestajajo zaporno kazen na zaprtem oddelku. Od konkretnih okoliščin (stopnje zaupanja) je odvisna njihova nastanitev na polodprtem oddelku. Nekateri tujci imajo dovoljene tudi izhode. Tako ne gre za pravilo, ki bi bilo absolutno. Ob premestitvi iz strožjega na svobodnejši režim se upošteva tudi ocena begosumnosti. V preteklosti so že imeli primer, ko je obsojenec - tujec pobegnil le nekaj dni pred koncem zaporne kazni. Vzrok takšnim pobegom naj bi bil v "neporavnanih računih" v drugi državi, ki bi lahko po prestani kazni zahtevala njegovo izročitev. Na splošno imajo iste možnosti kot ostali obsojenci. Zoper odločbo o (ne)premestitvi pa se lahko tudi pritožijo.

6.
Opažamo, da je tako kot ob našem prejšnjem obisku, za pripornike uporaba sobe za fitnes še vedno zgolj alternativa gibanju na prostem. Takrat smo predlagali, da se poleg sprehoda na prostem doreče možnost pogostejšega obiska fitnes sobe.

7.
Uprava zanika navedbe pripornika, da jim je tuširanje omogočeno le enkrat tedensko in da morajo v primeru če želijo tuširanje eno uro prej s sprehoda. Redno tuširanje je ob sobotah, dodatno še skoraj vsak dan. Tuširanje je omogočeno tudi po fitnesu, po sprehodu in včasih tudi, če izrazijo takšno željo.

8.
Zlasti s strani pripornikov je bilo več pripomb na slabo in neokusno pripravljeno hrano. Obroki naj bi bili količinsko premajhni, med vikendi pa imajo zgolj suho večerjo.

V zavodu dnevno spremljajo kvaliteto hrane, ki jo preizkuša vodja izmene. Pripravljajo tudi jedilnik za več kot mesec naprej. Kopijo takšnega jedilnika od 12.5. do 22.6. so nam predložili. Iz njega je na splošno razbrati da je hrana pestra. Izrazito prevladujejo mesne jedi. To velja predvsem za malice in kosila. Pri zajtrku in malici ne zasledimo sadja. Več zelenjave in sadja je pri kosilu in večerji, kjer se ti živili izmenjujeta.

9.
Nadzorstvo nad ravnanjem s priporniki izvršuje predsednik okrožnega sodišča. Po določbi drugega odstavka 213. d člena ZKP mora predsednik sodišča ali sodnik, ki ga on določi, vsaj enkrat na teden obiskati pripornike in jih, če meni, da je to potrebno, tudi brez navzočnosti paznikov vprašati, kako se z njimi ravna. Zavezan je ukreniti, kar je potrebno, da se odpravijo nepravilnosti, ki jih je opazil ob obisku zavoda.

Na podlagi zapisov v "Knjigi izvršenih obhodov zapora" smo ugotovili, da so obiski predsednika sodišča v priporu ZPKZ Koper neredni. Tako je v letu 2003 nekajkrat poteklo več kot teden dni (od 13 do 15 dni) med posameznimi obiski predsednika sodišča.

Predsednik okrožnega sodišča je pojasnil, da ti zamiki nikoli niso nastali namenoma, ampak zgolj zaradi nepredvidenih službenih obveznosti predsednika sodišča oziroma odsotnosti drugih sodnikov, ki na podlagi njegovega pooblastila tudi obiskujejo pripornike. Da pa so tudi v primeru, ko niso mogli obiskati pripornikov, telefonsko preverili, ali so kakšni problemi in težave pri pripornikih. Predsednik sodišča je zagotovil, da bo sodišče v prihodnje to svojo zakonsko obveznost redno izvrševalo. 2.2 – 18/2003