Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

22.6.2006

Obiski zaporov 2006

22.06.2006
Obisk Zavoda za prestajanje kazni zapora Koper

Varuh človekovih pravic je 8. 6. 2006 obiskal Zavod za prestajanje kazni zapora Koper (v nadaljevanju: zavod). Obisk, ki je bil napovedan, so opravili Aleš Butala, namestnik varuha, Dr. Ingrid Russi Zagožen, višja svetovalka III in Ivan Šelih, svetovalec varuha, sprejel pa nas je g. Igor Černetič, direktor zavoda, skupaj s sodelavci. Ob obisku smo opravili pregled vseh bivalnih in ostalih prostorov zavoda, ki so namenjeni zaprtim osebam ter se pogovorili z obsojenci in priporniki, ki so to želeli.

1.
Zmogljivost zavoda je 141 postelj, od tega jih je 82 na obsojeniškem oddelku (26 na zaprtem, 47 v polodprtem in 9 v zaprtem oddelku), 57 na oddelku pripora (od tega 5 na ženskem oddelku) in dve postelji v bolniški sobi. V času našega obiska je bilo v zavodu 115 oseb (37 pripornikov, od tega dve ženski, 77 obsojencev in ena oseba na izvrševanju uklonilnega zapora po Zakonu o prekrških).

V času od našega zadnjega obiska se je povečalo število postelj v zavodu. Zaradi prostorske stiske so bile v nekatere eno oziroma dvoposteljne spalnice nameščene dodatne postelje (te so sedaj v obliki pogradov), kar že kaže, da se tudi zavod Koper sooča s prezasedenostjo. Z največjim številom zaprtih oseb se je zavod srečal v marcu 2006, ko je bilo v zavodu 125 zaprtih oseb. Če smo v poročilu o prejšnjem obisku zapisali, da gre za prvi zavod v Slovenije, ki v celoti (za vse spalnice) izpolnjuje predpisani pogoj najmanj 9m2 za enoposteljno in 7m2 površine za večposteljno sobo, to sedaj ni več povsem točno.
 
2.
Naš prvi obisk po izgradnji novega zapora in preselitvi na novo lokacijo (15. 9. 2004) je bil namenjen predvsem spoznavanju in zbiranju prvih vtisov o funkcionalnosti prostorov zavoda ter razmer, ki jih zavod omogoča za življenje in delo zaprtim osebam ter zaposlenim. Takrat je bilo mogoče slutiti, da spoznavanje zavoda in uvajanje v nove razmere še ni bilo povem zaključeno in tudi vsi prostori še niso bili v polni uporabi v skladu z njihovim namenom.

Vtisi ob tokratnem obisku kažejo, da je bil čas od našega zadnjega obiska koristno uporabljen. Sedaj uporabljajo vse prostore zavoda (npr. tudi dnevne prostore pripora). Opravljene se bile določene preureditve prostorov in odpravljene nekatere pomanjkljivosti, na katere smo opozorili v poročilu o prvem obisku (npr. možnost odpiranja nekaterih oken, boljše prezračevanje). Kar nekaj dela na tem področju pa je še ostalo; tako na primer slabo prezračevanje v fitnes sobah, zlasti na zaprtem oddelku.

Prav tako so bili sprejeti ukrepi v smeri sproščanja režima prestajanja kazni zapora in pripora.

Prav je, da zavod še naprej zasleduje cilj, da so zaprte osebe čim več zunaj svojih celic in bivalnih prostorov ter vključeni v vzgojne in izobraževalne aktivnosti, delo, rekreacijo in druge družabne dejavnosti.

3.
Na podlagi enodnevnega obiska je težko podati zanesljivo oceno o postopanju zavodskega osebja do zaprtih oseb. Vendar so skoraj vse zaprte osebe potrjevale korektno, vljudno in prijazno obnašanje ter ravnanje s strani zavodskega osebja, vključno s pazniki, ki so največ v neposrednem stiku z zaprtimi osebami. Ob obisku smo ugotovili sproščeno vzdušje, brez nepotrebnega omejevanja, kar vse prispeva tudi k boljši varnostni oceni in počutju vseh v zavodu. Sproščen režim se kaže tudi pri podeljevanju ugodnosti (npr. izhodov in obiskovanja). Takšen pristop velja pohvaliti in spodbuditi tudi za bodoče. Prav je tudi, da se zavodsko osebje (pravočasno) odziva na prošnje zaprtih oseb in jim pomaga, če je to mogoče.

Ni pa odveč stalno opozarjanje pazniške službe na spoštljivo ravnanje v razmerju do zaprtih oseb. Tako tudi na to, da v komunikaciji z zaprtimi osebami uporabljalo vikanje (kaže pa, da temu ni vedno tako). Nenazadnje primerni in korektni odnosi pomembno vplivajo na splošno vzdušje in tudi varnostne razmere v zavodu.

Pri tem pa pripominjamo, da je treba z razumni ukrepi poskrbeti tudi za varnost med sami zaprtimi osebami. Zavod za prestajanje kazni zapora mora preprečiti vsakršno nasilje ali ogrožanje varnosti v času odvzema prostosti.

Vsaka soba zavoda za nastanitev zaprtih oseb ima domofon, da se pokliče paznika. Vendar zavodsko osebje ni več čas prisotno na oddelku. Tako smo slišali opozorila obsojencev, da se na počutijo varne, če so v konfliktu z zaprtimi osebami s posameznega oddelka. V odsotnosti paznikov prihaja do prepirov, nasilja in fizičnega obračunavanja.

Morebitne deviantne reakcije, nesporazume in konfliktne situacije v času prestajanja kazni zapora je treba urejati strpno, potrpežljivo in brez nepotrebnih zaostrovanj. Hkrati je zaveza zavoda, da z vsemi razumnimi ukrepi pravočasno prepreči vsako fizično in psihično nasilje med zaprtimi osebami na prestajanju kazni zapora. Prav tako je treba takoj, odločno in učinkovito ukrepati, če do nasilja med zaprtimi osebami vendarle pride. Pogovori z zaprtimi osebami ob našem obisku dajejo slutiti so na tem področju še rezerve.

V zavodu nismo slišali pritožb zaradi grdega, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja s strani zaposlenih v razmerju do zaprtih oseb. Tudi sami takšnih okoliščin nismo ugotovili za zadnji čas v letu 2006. Nekaj zaprtih oseb pa je izpostavilo prekomerno, nesorazmerno uporabo prisilnih sredstev zoper njih, vendar so bili tozadevni dogodki že časovno oddaljeni. Tudi tu velja opozoriti, da je osebje zavoda, zlasti pazniki, zavezano fizično silo in prisilna sredstva uporabiti le, če je to neizogibno potrebno, za najkrajši čas, v skladu s načelom sorazmernosti. Ko je zaprta oseba enkrat obvladana in pod nadzorom, pa ni več nobenega zakonskega razloga za uporabo sile.

4.
Novi prostori in oprema zavoda omogočajo zaprtim osebam zelo dobre bivalne razmere, pa tudi ustrezne delovne pogoje za zaposlene. Žal pa je notranjost zavoda še vedno le s skromnimi zelenicami. Tako smo opazili le nekaj grmov sivke, oleandra in podobnega grmičevja, sicer v tem pogledu ni bistvenih sprememb.

Zaprte osebe nimajo možnosti regulirati toplote vode za umivanje (vode iz tuša in pip v skupnih prostorih). Nekateri obsojenci odprtega in polodprtega oddelka so se pritožili, da je voda včasih prevroča oziroma prehladna. Predlagamo, da se to pomanjkljivost odpravi.

5.
V času našega obiska je delalo 46 obsojencev in 6 pripornikov, skupaj torej 52 zaprtih oseb. Čeprav višina nagrade ne vzpodbuja k delu, pa je trenutno povpraševanje po delu  še vedno večje od možnosti za delo.

Če obsojenci, ki delajo, ne dosežejo polovične norme, izgubijo pravico do dela, kolikor pa ne dosežejo 75% norme, izgubijo zunajzavodske ugodnosti. Nekatere zaprte osebe so v tej zvezi opozorile, da so obravnavane kot »nedelavci«, čeprav v resnici zanje (trenutno) ni ustreznega dela ali ne morejo delati iz zdravstvenih razlogov. Kot »nedelavci« pa imajo manj ugodnosti (npr. nimajo pravice do zavodskega TV sprejemnika). Takšno razlikovanje zaprte osebe sprejemajo kot nepravično rešitev.

Prav je, da je vsaki zaprti osebi dana možnost, da dela, če to želi. Delo pripomore k socialni rehabilitaciji in je tudi način sprostitve ter krepitve delovnih navad. Pri tem pa velja poudariti, da pri delu zaprtih oseb ne gre zasledovati zgolj ekonomskega interesa. Poudarek mora prvenstveno biti na resocializaciji in usposabljanju obsojenca za življenje na prostosti. Zato mora biti pričakovan obseg dela prilagojen tudi okoliščinam na strani samih obsojencev. (Pre)zahtevna norma ne vzpodbuja zaprtih oseb k odločitvi za delo v času prestajanja zaporne kazni.

V času našega obiska je bilo v izobraževanje izven zavoda vključenih (le) 8 obsojencev (od tega eden v osnovnošolsko izobraževanje; dva v srednješolsko (eden dopisno) in eden visokošolsko izobraževanje; dva sta bila vključena v jezikovni tečaj in eden je opravljal izpit za C kategorijo). Obsojencu je treba v skladu z možnostmi zavoda in njegovimi sposobnostmi in interesi omogočiti, da med prestajanjem kazni pridobi znanje, zlasti pa da dokonča osnovnošolsko obveznost in si pridobi poklic. Ocenjujemo, da so na področju izobraževanja še rezerve. Zato zavod vzpodbujamo, da ukrene vse potrebno, da se možnosti za izobraževanje obsojencev povečajo in zagotovi, da bi bilo v različne izobraževalne oblike vključenih kar največ obsojencev.

6.
Za varnost zaprtih oseb skrbi 43 paznikov. V času od našega zadnjega obiska je prišlo do dodatne zaposlitve dveh paznikov, ki sta prišla iz ministrstva za obrambo. Pazniki delajo v turnusu po osem ur, v nočnem času pa za varnost še vedno skrbijo le trije pazniki (vratar – OKC, vodja izmene in paznik). To je premalo in pomeni tudi nevarnost, da ne bo mogoče učinkovito in hitro reagirati v primeru nepredvidenega dogajanja, kar lahko ogrozi varnost v zavodu. Ker so v zavodu tudi pripornice (lahko pa tudi obsojenke) bi bilo treba zagotoviti tudi paznice in to v številu, da bi bilo pokritje 24 urno.

Po zagotovilu vodstva zavoda sicer ne beležijo prekomernega števila nadur, z večjim številom paznikov bi lahko bolje organizirali delovni razpored paznikov. Hkrati bi zaprtim osebam omogočili več aktivnosti. Ponovno poudarjamo, da je prav, da se zagotovi takšno število osebja, da bdo lahko obsojenci lahko polno uporabljali vse prostore in se udejstvovali v kar največ organiziranih dejavnostih.

7.
Na razumnost uporabe prisilnih sredstev ali ukrepov, ki posegajo v pravice zaprtih oseb v primeru kršitve pravil hišnega reda in discipline kaže podatek, da so bila prisilna sredstva v letošnjem letu uporabljena (le) dvakrat (uporabljena je bila fizična sila za pomiritev sprtih obsojencev).

Evidenca o izločitvi v posebni prostor (236. člena ZIKS-1) izkazuje eno osamitev v letošnjem letu (v letu 2005 je bila izločitev odrejena v 14 primerih).

V letošnjem letu je bilo izrečenih 7 disciplinskih kazni (v lanskem letu 5) tako, da ne moremo govoriti o prekomernem disciplinskem kaznovanju. Pri tem pa velja opozoriti, da niso dovoljene nobene oblike neformalnega kaznovanja, kar bi sicer lahko delalo statistiko o disciplinskem kaznovanju ugodnejšo.

8.
Zavod Koper nima posebej organiziranega varovanega oddelka (tretji odstavek 206. člena ZIKS-1). Na podlagi 6. člena Pravilnika o izvrševanju kazni zapora, v zvezi s četrtim odstavkom 206. člena ZIKS-1 pa obsojence namešča v prostor s strožjim režimom prestajanja kazni zapora. V letošnjem letu so bili v takšen režim prestajanja kazni zapora nameščeni štirje obsojenci, v letu 2005 pa 13 obsojencev.

V primeru namestitve v strožji režim prestajanja kazni zapora, zavod izda odločbo zoper katero je možna pritožba. Če namestitev traja dlje časa, se razlogi za strožji režim prestajanja kazni po enem mesecu ponovno preverijo in o tem izda pisna odločba, zoper katero je možna pritožba.

Obsojenci, nameščeni v strožji režim prestajanja kazni zapora, imajo sprehod ločen od ostalih obsojencev na notranjem sprehajališču, trikrat na teden pa lahko koristijo tudi fitnes v trajanju ene ure. Poleg tega lahko dvakrat na teden telefonirajo in gre jim pravica do enournega obiska

9.
Za zdravstveno oskrbo skrbi zdravnica (splošne prakse), ki v zavod prihaja dvakrat tedensko (od ponedeljkih in četrtkih) in je v zavodu prisotna od tri do pet ur. To sicer ni veliko glede na število zaprtih oseb, vendar ob obiski pritožb zaradi čakanja ali (omejevanja) dostopa do zdravnika, nismo slišali. Prijave zbira medicinska sestra (ena dela dopoldne, ena pa popoldne), ki nato vzpostavi stik z zdravnico.

Predpisano terapijo (zdravilo) razdeljuje zaprtim osebam medicinska sestra, v času njene odsotnosti ali zadržanosti pa delijo že pripravljeno terapijo pazniki.

V zavod prihajajo po pogodbi enkrat tedensko tudi zdravnik za odvisnost, enkrat na dva tedna psihiater (kar tudi ni veliko)  in enkrat tedensko zobozdravnik iz Zdravstvenega doma Koper. V zvzei s prisotnostjo psihiatra je treba omeniti, da zavod nima psihologa, kar je dodatni manjko pri psihiatrični/psihološki obravnavi zaprtih oseb.

10.
Tudi zavod Koper se srečuje s težavami glede prisotnosti drog v zavodu. Vodstvo zavoda ocenjuje, da je z drogami povezano do 70% zaprtih oseb. Prisotnost drog v zavodu šteje za glavni problem.

Kljub različnim ukrepom, ki naj preprečijo vnašanje prepovedanih drog in njihovo navzočnost, so očitno tozadevna prizadevanja zavoda manj uspešna. Ni dvoma, da popolna in hermetična zaprtost zavoda ni mogoča, vendarle pa je treba sprejeti vse razumne ukrepe, ki naj zmanjšajo prisotnost droge.

V zavodu izvajajo osebne preglede zaprtih oseb, ne pa pregledov telesnih odprtin. Soglašamo, da v pristojnost paznikov ne sodi osebni pregled s pregledom telesnih odprtin. Takšen pregled pa bi lahko opravilo zdravstveno osebje, seveda v ustreznih razmerah ter (praviloma) ob soglasju prizadete osebe.

Po hišnem redu sta odprti in polodprti oddelek zavoda oddelka brez droge. Obsojenec mora z urinskimi testi dokazovati, da ne uživa droge. Odklonitev urinskega testiranja (ali temu podobno ravnanje) pomeni, da ne more dokazati, da je čist, zaradi česar se šteje, da je test pozitiven. Posledica je izguba ugodnosti (praviloma za štiri mesece), vrnitev na zaprti oddelek in nezmožnost napredovanja v ugodnejši režim prestajanja kazni. Sankcije zoper uživalce drog (tudi zgolj ob domnevi pozitivnega urinskega testa) so torej drastične. Morda bi veljalo povečano pozornost nameniti tudi tistim, ki drogo vnašajo v zavod ali jo tam delajo dostopno uživalcem (zasvojencem).

Po zagotovilu uprave zavoda se urinski testi opravljajo ob ponedeljkih in četrtkih do 7.30 ure, s čemer so seznanjene vse zaprte osebe. Nekateri obsojenci pa so v tej zvezi izpostavljali, da so pri uriniranju opazovani (s strani medicinske sestre ali paznika) tudi od strani, kar otežuje uriniranje. Zato se pripeti, da urina kdaj tudi ne morejo oddati. Urin pa je treba oddati takoj oziroma po največ 60 minutnem čakanju, ni pa ga možno oddati naslednji dan. Predlagamo, da se spoštuje Navodilo za postopek izvajanja urinskih testov, ki zagotavlja obsojencem vsaj minimalno zasebnost in dostojanstvo.

11.
Vzgojno službo sestavlja sedem članov in sicer trije pedagogi, dve medicinski sestri, ena socialna delavka ter vodja vzgojne službe, ki je po izobrazbi psiholog (tega sicer ni v zavodu). Slišali smo, da se zavod zaradi negativnih posledic dela (stres) srečuje tudi z odlivom kadra.

Vsak obsojenec imajo svojega vzgojitelja oziroma vzgojiteljico, vključen pa je tudi v svojo skupino. Obsojenci so v rednem stiku z vzgojitelji ob skupnih sestankih (dvakrat tedensko). Ni pa vzgojna služba neposredno prisotna na oddelkih. Za pogovor s vzgojiteljem mora obsojenec napisati prijavnico in posebej zapisati željo, da se pogovori z vzgojiteljem.

Delo vzgojne službe je namenjeno prav zaprtim osebam in resocializaciji storilcev kaznivih dejanj. Predlagamo, da zavod tej okoliščini nameni večjo pozornost. Vzgojna služba bi morala svojo prisotnost v zavodu zagotavljati tudi s samoiniciativnimi, vsakodnevnimi obiski in pogovori v prostorih zaprtih oseb.

Potreben je stalen človeški stik in neposredno delo z zaprtimi osebami, ne zgolj uradniško poslovanje. Obsojence je treba vzpodbujati in jim omogočiti, da aktivno sodelujejo v procesu tretmaja. Brez proaktivne vloge vzgojne službe in neposrednih stikov pa si je takšno delovanje težko zamisliti.

Pri tem tudi ne gre spregledati zaveze zavoda pri pripravi programa potrebnih ukrepov pomoči obsojencu pri njegovi vključitvi v družbo po prestani kazni. V tej smeri bi se morali pravočasno povezati socialna služba zavoda in center za socialno delo na terenu: tako glede pomoči pri reševanju stanovanjskega vprašanja, zaposlitve in ostalih vprašanj, povezanih s ponovno vključitvijo obsojenca v družbo po prestani kazni.

12.
Obsojenci zaprtega oddelka, ki ne delajo, bivajo zunaj svojega oddelka v povprečju tri ure dnevno (gre jim dve uri sprehoda na svežem zraku; možnost uporabe fitnesa do ene ure dnevno štirikrat na teden; enkrat tedensko pa lahko uporabijo telovadnico).

Obsojenci, ki delajo imajo več možnosti za bivanje zunaj svojih celic in trakta (sprehod zunaj imajo tako po sedemkrat na teden na velikem igrišču, poleg tega pa možnost vsakodnevnega fitnesa in uporabe telovadnice dvakrat na teden, vsaj po eno uro).

Na zaprtem oddelku ob našem obisku sicer ni bilo obsojenca, ki bi imel zunajzavodske ugodnosti, vendar je vodstvo pojasnilo, da so tisti, ki imajo te ugodnosti, premeščeni na polodprti oddelek.

Obsojenci zaprtega oddelka lahko telefonirajo dvakrat na teden (v sredo in soboto po dve uri). Število klicev ni omejeno, prav tako ni nadzora nad klicanimi številkami (telefonska govorilnica je nameščena na  traktu 240). Štirikrat na teden (brez nadzora) lahko telefonirajo obsojenci polodprtega oddelka, obsojenci odprtega pa neomejeno.

Obsojenci odprtega oddelka imajo vsak četrtek izhod iz zavoda v času dveh ur. To pomeni, da lahko v tem času prav vsi obsojenci tega oddelka zapustijo zavod. Podobno to velja za obsojence iz polodprtega oddelka, ki imajo zunajzavodske ugodnosti. Ti obsojenci imajo poleg tega vsaj en vikend, nekateri pa tudi vsak vikend,  izhode, ki trajajo od petka zvečer do nedelje popoldne (do 18.30). Takšen pristop velja pohvaliti in kaže na odprtost zavoda, ki ga v preteklih obiskih nismo opazili.

Prav je, da zavod socialno šibkim obsojencem, ki sami nimajo denarja in ne delajo iz razlogov zunaj njih samih, nudi znamke, pisemske ovojnice in telefonske kartice.

13.
Le nekaj zaprtih oseb ni bilo zadovoljnih s (kakovostjo) prehrane, večina pa na prehrano ni imela pripomb. Nekatere zaprte osebe so izpostavljale enoličnost (ponavljanje obrokov hrane na kratek rok) in količinsko premajhen zajtrk.

Obsojenci zaprtega oddelka obroke hrane pojedo v skupnem prostoru na oddelku. Če želijo, lahko hrano pojedo tudi v svojih sobah, podobno pa tudi priporniki. Slišali smo nekaj pritožb, da so obroki hrane včasih ob serviranju že hladni. Predlagamo, da zavod tej okoliščini nameni potrebno pozornost.


Slišali smo tudi pritožbo, da je pri obroku vegetarijanske prehrane večkrat zgolj odvzeto meso (in povečana količina preostale hrane), brez pravega nadomestka za odvzeto meso (le izjemoma je kot nadomestek mesu ponujen sir ali vegetarijanski polpet).

14.
Zavod namenja ustrezno pozornost čistoči, urejenosti in vzdrževanju prostorov. Posteljnina se zamenjuje vsakih 14 dni, brisače enkrat tedensko, pranje pa je zaprtim osebam omogočeno enkrat tedensko.

Služba za vzdrževanje skrbi za odpravljanje napak in nemoteno obratovanje zavoda. Razbita stikala in poškodbe inventarja kažejo, da so še rezerve pri vzdrževanju opreme. Prav je, da zavod zagotavlja redna popravila in vzdrževanja opreme in vseh prostorov v uporabnem stanju.

Očitno pa nekatere že umazane stene kličejo, da bo kmalu potrebno pleskanje.

Opazili smo tudi, da je nekaj omaric, kamor zaprte osebe shranjujejo svoje stvari, brez ključavnic (so uničene ali pa jih ni več). Tako se pojavljalo tatvine (zlasti na zaprtem oddelku), kar ne prispeva k varnosti in urejenim medsebojnim odnosom na oddelku.

15.
Zaprti oddelek zavoda ima dva ločena trakta (240 in trakt 250). Vsak trakt ima svoj skupni prostor, ki je opremljen s priročno kuhinjo (s pomivalnim koritom, kuhalnima ploščama in manjši hladilnikom), mizami, stoli in televizijo.

Na zaprtem oddelku lahko obsojenci odpirajo (zgornjo tretjino) okna le v sobah, ne pa na hodniku in v skupnih prostorih. Zunanja okna so opremljena s peskanim (motnim) steklom, kar vpliva na slabše zračenje in dnevno svetlobo v prostoru. Manj svetlobe, nič razgleda in slabše prezračevanje je tudi v sobah, s strešnimi okni, ki smo jih omenili že v prejšnjem poročilu. Ta okna lahko odpre le paznik s posebno palico. Ker paznik zaradi ostalega dela ni vedno prisoten, to ni najboljša rešitev. Predlagamo, da se te sobe uporabljajo le kot skrajna možnost. Pri tem pa sicer ne gre prezreti, so to enoposteljne sobe, kar je za mnoge zaprte osebe prednost pri nastanitvi v primerjavi z nastanitvijo v več posteljni sobi.

Sobe na zaprtem oddelku so eno ali dvoposteljne, vendar je zaradi prostorske stiske ponekod že nameščena druga ali tretja postelja. Sobe se lahko sedaj z notranje strani zaklenejo. V času našega prejšnjega obiska vrata celic iz notranje strani ni bilo mogoče odpreti. Ta pomanjkljivost je bila torej odpravljena, kar pozdravljamo. Možnost zaklepanja vrat zagotavlja zasebnost, če želi zaprta oseba biti sama v sobi ne, da bi jo ostale zaprte osebe nadlegovale.

Na zaprtem oddelku so obsojenci zaklenjeni v svojih sobah, razen v času med 6. in 18.30 uro. Obsojenci, ki ne delajo (čeprav lahko tudi ne iz razlogov na njihovi strani) in ki nimajo možnosti nakupa svojega televizijskega aparata, nimajo zavodskega televizijskega aparata. TV program lahko spremljalo le v skupnem prostoru.

Tako obsojenci, ki televizije nimajo v sobi, ne morejo spremljati TV programa v času po 18.30 uri. Predlagamo, da se možnost spremljanja TV programa za obsojence, ki nimajo TV aparata uredi na bolj prijazen način. Obstoječa ureditev povzroča nejevoljo med obsojenci.

16.
Odprti oddelek se nahaja na traktu 110, ki je prostorsko slabše umeščen. Vrata tega oddelka so odprta od 6. do 21 ure, vrata spalnic pa so nezaklenjena.

Tudi tu okna v skupnih prostorih ni možno odpreti, kar vpliva tako na zračnost in svetlost prostorov. Okna ni mogoče odpreti tudi v računalniški sobi, sobi za učenje in v knjižnici, ki je locirana na tem oddelku.

Ob našem obisku je bila knjižnica v fazi urejanja. Število knjig se povečuje tudi z donacijami od zunaj. Obsojenci odprtega oddelka imajo v času, ko je odprta, do nje prosti dostop. Osebe iz zaprtega in polodprtega oddelka si izberejo knjige po katalogu, dostavi pa jih vzgojna služba.

Obroke hrane obsojenci odprtega in polodprtega oddelka pojedo v jedilnici, v skupnem prostoru na oddelku pa si lahko pripravljajo manjše obroke (malice). V skupnih prostorih je v kuhinji tudi hladilnik.

Obsojenci odprtega oddelka pa nimajo več neomejenega dostopa do sprehajališča (nimajo svojega notranjega sprehajališča), ampak morajo za dostop na zunanje igrišče pozvoniti pazniku, ki odklene vrata. Nekateri obsojenci so zatrjevali, da lahko zunanje igrišče uporabljajo v teh terminih in sicer od 10.30 do 12.30 ure in od 15.30 ure do 17.30 ure in tudi, če je igrišče prosto. Uprava zavoda pa je povedala, da imajo obsojenci dostop na zunanje igrišče vedno (od 8. do 20. ure), razen ko so tam ženske osebe. Glede na različnost informacij o možnosti koriščenja zunanjega igrišča, predlagamo, da se obsojence ponovno seznani z možnostjo dostopa do tega igrišča.

Telovadnico lahko obsojenci odprtega oddelka uporabljajo enkrat na teden (ob četrtkih) za dve uri. Zanjo je v poletnem času manj zanimanja.

17.
Sobe polodprtega oddelka se nahajajo v dveh nadstropjih in sicer na traktu 230 v drugem nadstropju in na traktih 130, 140 in 150 v prvem nadstropju.

Odprta vrata sob (med 6. in 22. uro) ter odprta vrata na hodniku omogočajo, da se obsojenci tega oddelka medsebojno družijo.

Obsojenci tega oddelka imajo stalen dostop do notranjega sprehajališča, razen v času, ko je na sprehodu zaprti oddelek. Poleg skupnih dnevnih prostorov, lahko uporabljajo tudi zunanji prostor in so na svežem zraku.

18.
Ob našem obisku sta bili v dveh sobah, ki sta trenutno na razpolago za potrebe ženskega oddelka (na traktu 230), nameščeni dve pripornici (ena že s pravnomočno sodbo).


Poleg bivanja na svežem zraku, imajo ženske zaprte osebe dostop do fitnesa štirikrat na teden; če delajo, pa vsak dan.

Ženski oddelek nima skupnega prostora, omogočena pa je uporaba majhnega kuhalnika v sobi.

Opazili pa smo, da na ženskem oddelku, za razliko od drugih oddelkov, ni hladilnika. Gre za dobrino, brez katere si skoraj že ne predstavljamo življenja. Zlasti v poletnih mesecih se poudarjeno pokažejo prednosti hlajenja hrane in pijače. Ob odvzemu prostosti ni razloga za ukrepe, ki dodatno otežujejo položaj zaprtih oseb. Zato pozdravljamo odločitev zavoda, da je praktično na vseh oddelkih nameščen hladilnik. Verjetno ni ovir za namestitev hladilnika tudi na ženski oddelek in predlagamo, da se hladilnik namesti tudi na tem oddelku, kar bi prispevalo k enakemu obravnavanju zaprtih oseb ne glede na spol. Ob razgovoru z upravo smo že prejeli zagotovilo, da bo kmalu prišlo do namestitve hladilnika tudi na ta oddelek.

19.
Oddelek pripora se sestoji iz 24 celic (od tega 8 v prvem nadstropju na traktu 120, ki so rezervirana za delavce; 18 pa v drugem nadstropju, na traktih 210 in 220).

Tudi na oddelku pripora so v nekaterih sobah in nekaterih oknih skupnih prostorov motna stekla, ki imajo vplivajo na svetlost teh prostorov.

Režim za pripornike velja pozdraviti. Priporniki so lahko izven svojih sob oziroma se lahko gibljejo in družijo na oddelku vsak dan v trajanju štirih ur. V tem času lahko uporabljajo skupne prostore na oddelku pripora. Gre za korak v pravi smeri, saj mora biti cilj, da so priporniki najmanj osem ur dnevno zunaj svojih celic in udeleženi v koristnih organiziranih aktivnostih.

Imajo tudi pravico od dvournega bivanja na svežem zraku. Poleg tega lahko priporniki, ki delajo, uporabljajo telovadnico dvakrat na teden, ostali pa enkrat na teden. Fitnes (na oddelku pripora sta dva) lahko priporniki, ki delajo, uporabljajo vsak dan, ostali pa štirikrat na teden. Enako velja tudi za izvajanje športnih aktivnostih na igrišču.


Priporniki in obsojenci so skupaj tudi v delavnicah in na igrišču. To je dobrodošla sprememba, ki omogoča več bivanja zunaj celic.

20.
Telefonske pogovore opravljajo priporniki v telefonskih govorilnicah, ki so nameščena v priporniškem oddelku zavoda. Priporniki, ki delajo lahko telefonirajo trikrat na teden, ostali pa dvakrat na teden. Telefonski pogovori pripornikov trajajo najmanj 10 minut. Spodbujamo pa še več možnosti za tovrstne stike z zunanjim svetom.

Priporniki imajo lahko obiske dvakrat na teden, tisti, ki delajo pa trikrat na teden, v trajanju ene ure.

V času našega obiska je imelo 8 pripornikov in ena pripornica obiske za stekleno pregrado. V primeru zaprtega obiska (obiska za stekleno pregrado), vodja pripora zgolj ustno seznani pripornika o razlogih za takšen obisk, ne izda pa se pisne odločbe. Uprava zavoda nam je zagotovila, da se sicer razlogi za takšne obiske tedensko preverjajo, vendar se tozadevna odločitev le redko spremeni.

Predlagamo, da se vsaka odločitev direktorja zavoda o izvajanju obiskov za stekleno pregrado izda v obliki pisne odločbe s pravnim poukom o pritožbi. Štejemo, da veljavna pravna ureditev, pa naj gre za določbe Zakona o kazenskem postopku, ZUP ali Pravilnika o izvrševanju pripora, ne dopuščajo odstopanja od temeljnega pravila o pisni odločbi v upravnem postopku pri izdaji odločbe o zaprtih obiskih.

Direktor zavoda Koper selektivno odreja obiskovanje za pregradno steno, upoštevaje konkretne, individualne okoliščine posameznega primera.

21.
Splošen vtis je bil ob obisku zavoda ugoden. Zlasti velja pohvaliti sproščeno vzdušje, brez nepotrebnega omejevanja. Spremenjen režim odpravlja nepotrebno strogost in prekomerno poseganje v pravice in vsakdanje življenje zaprtih oseb. Te so kaznovane le z odvzemom prostosti, vsako drugo omejevanje pravic in svoboščin pa je dopustno zgolj zaradi zagotavljanja reda in varnosti v času izvrševanja zaporne kazni in pripora. 2.2 - 38 / 2006