Varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek-Travnik je v okviru rednega dela na terenu obiskala Novo Gorico. Od osmih najavljenih pobudnikov jih je prišlo sedem, glede na izpostavljene težave pa to območje ne odstopa od drugih krajev, je novinarjem povedala varuhinja, ki se je z novogoriškim županom pogovarjala tudi o pasteh igralništva.
Varuhinja človekovih pravic v okviru rednega dela vsak mesec obišče eno izmed občin, tokrat pa je na vrsto prišla Nova Gorica, je razloge za obisk na Goriškem povedala varuhinja. Po njenih besedah so težave tukajšnjih ljudi podobne kot v drugih krajih države, saj imajo tudi Novogoričani občutek, da so prikrajšani za pravice v sodnih postopkih in upravnih postopkih, je pojasnila.
Po njenih besedah ljudje zaupajo institutu varuha, ki jim je velikokrat "zadnje upanje", a ker niso dovolj seznanjeni, so pričakovanja prebivalcev previsoka. Danes so nekateri prišli povsem upravičeno in bo urad skušal aktivno sodelovati pri reševanju njihovih težav, je dejala dr. Čebašek-Travnikova.
Varuhinja je sicer svoj obiska v Novi Gorici začela s srečanjem s tamkajšnjim županom Mirkom Brulcem, s katerim sta se pogovarjala tudi o igralništvu. "Ne morem se spuščati v vprašanje, kaj bo Hit počel naprej. Kot varuhinja in psihiatrinja pa sem vesela, da se igralništvo tukaj ne bo širilo, saj tej regiji ne bi prineslo koristi, temveč pogubo še več slovenskim in italijanskim družinam," je komentirala propad pogajanj o megazabavišču.
Kljub temu igralništvo na Goriškem ostaja problem, zato bi bilo treba vzpostaviti mehanizme za pomoč zasvojenim z igrami na srečo. "Pomoč bi bilo treba organizirati na državni ravni. Če država stoji za tem, da se igralništvo razvija, bi morala preko zdravstvenega sistema omogočiti tudi pomoč tistim, ki jo zaradi igralništva potrebujejo," je izpostavila dejstvo, da je skrb za igralniške zasvojence bolj ali manj na plečih lokalnih skupnosti.
Opozorila je, da v Sloveniji še ni verificiranega programa za pomoč patološkim hazarderjem. "In tu vidim eno od nalog kot varuhinja," je poudarila. "Pomembno je, da so programi pomoči strokovni in se strokovno tudi izvajajo. Če jih vodimo pod zdravstvom, potem bi morali biti vključeni v zdravstveni sistem," sicer bi jih zdravstvene oz. socialne ustanove morale nadzorovati, je še povedala.
