Varuh človekovih pravic

Kdaj do varuha? Kako vložiti pobudo?

Varuh znova opozarja na nedopustnost diskriminatorne govorice in odrekanja pravic

Varuh človekovih pravic RS (Varuh) je prejel vprašanje o stališču do predavanja prof. dr. Matjaža Gamsa v Državnem svetu 24. 5. 2018 z naslovom Kako preprečiti izumiranje slovenskega naroda.

Varuh je o predavanju seznanjen zgolj iz javno dostopnih virov. Ocenjuje, da je predavanje, ki med ukrepe, »ki škodijo rodnosti" umeščajo "liberalizacija žensk, kontracepcijo, dostopnost do splava, ženske pravice, šolanje žensk", odraz razmišljanja, ki ni skladen s civilizacijskimi pridobitvami in razvojem človekovih pravic. Skozi zgodovino oblikovane civilizacijske norme in v domačih in mednarodnih aktih jasno opredeljene človekove pravice in temeljne svoboščine morajo omogočati svobodno življenje slehernega posameznika oziroma posameznice v določeni skupnosti. Nedopustno je kogarkoli postavljati v položaj manjvrednosti, mu odrekati pridobljene pravice in posegati v njegovo dostojanstvo.

Varuh je zaskrbljen tudi nad nestrpno retoriko drugih vidnih javnih oseb in politikov v tem predvolilnem obdobju. Ostro obsoja nabiranje političnih točk na neresnicah in nestrpnosti do drugačnih in družbeno manj privilegiranih. Že mnogo let neprestano opozarjamo in posebej pozivamo vse nosilce javnih funkcij in politike, da se vzdržijo vseh izjav z diskriminatorno sovražno govorico, ne ponižujejo, strašijo ali kako drugače škodijo manjšinam, skupinam ali posameznikom.

Sovražni govor, kot ga je opredelil Odbor ministrov Sveta Evrope, je vsaka oblika izražanja, ki širi, razpihuje, spodbuja ali opravičuje rasno sovraštvo, ksenofobijo, antisemitizem in druge oblike sovraštva, ki temeljijo na nestrpnosti. Te pa vključujejo: nestrpnost, izraženo z agresivnim nacionalizmom in etnocentrizmom, diskriminacijo in sovraštvom proti manjšinam, priseljencem ali njihovim potomcem. Tudi druge oblike diskriminacije in predsodkov, kot so protiromstvo, kristjanofobija, islamofobija, sovraštvo do žensk, seksizem in diskriminacija na podlagi spolne usmeritve, jasno spada v okvir boja proti sovražnemu govoru.

Pravica do svobode izražanja se lahko omeji, kadar za to obstajajo utemeljeni razlogi. To se zgodi zlasti takrat, ko se pravico do svobode izražanja izvršuje tako, da se z njo posega v pravico do zasebnosti ali pravico do časti in dobrega imena drugih subjektov oziroma tako, da se jo zlorablja in izvršuje v obliki sovražnega govora.

Javno širjenje nestrpnosti je lahko podvrženo določenim sankcijam – katerim, pa ocenijo za to pristojni organi. Sovražna in nestrpna retorika posega v samo bit človekovih pravic in bi po oceni Varuha lahko bila sankcionirana. Varuh zato prizadete poziva, naj za uresničevanje svojih pravic uporabijo ustrezna pravna sredstva in s tem pomagajo k oblikovanju pravne prakse, organe pregona in sojenja pa, da tovrstno izražanje ocenjujejo z dobršno mero občutljivosti in že vzpostavljene normativne okvirje uporabijo za ukrepanje.

Kot družba moramo dati jasno sporočilo o nedopustnosti določenih ravnanj, ki so se, kot uči zgodovina, že izkazali za uničujoče.

Natisni: