Varuh človekovih pravic

Kdaj do varuha? Kako vložiti pobudo?

Varuh Svetina: »Pričakujem odločnejše ukrepanje v boju proti podnebnim spremembam.«

Varuh človekovih pravic Peter Svetina je v ponedeljek, 20. 1. 2020, gostil tretjo sejo Sveta varuha za človekove pravice (Svet). Ta je bila namenjena podnebnim spremembam in podnebni politiki. Na področju okolja in prostora Varuh vsako leto obravnava približno 170 zadev. Največ kršitev se nanaša na moteči hrup, smrad onesnaževanje in sanacijo degradiranih območij. Kakšna je okolijska politika in kakšna je dolgoročna podnebna strategija države pa je varuhu Svetini, sekretarki Sveta dr. Korneliji Marzel in prisotnim članom in članicam Sveta predstavil državni sekretar z Ministrstva za okolje in prostor Marko Maver.

»Globalnega segrevanja in podnebnih sprememb ne moremo zanikati. To so dejstva, ki jih potrjujejo tudi znanstvene raziskave. Živeti v čistem, urejenem in zdravem okolju je osnovna človekova pravica, za kar je odgovorna država,« je v uvodnem nagovoru poudaril varuh Peter Svetina.

Dodal je, da mora podnebna politika slediti ciljem Pariškega sporazuma, ki ga je naša država ratificirala in velja od začetka januarja 2017 dalje. Skladno s cilji v tem sporazumu je treba pripraviti Dolgoročno podnebno strategijo države do leta 2050 in jo predložiti EU. Varuh ob tem poziva Ministrstvo za okolje in prostor, da v pripravo omenjene podnebne strategije vključi širšo javnost, tako strokovno kot laično na državni in regionalni ravni. Nujno je sodelovanje lokalnih skupnosti in podjetij, ki morajo vsi skupaj stremeti k zmanjšanju toplogrednih izpustov ter h ukrepanju za večjo zaščito pred posledicami podnebnih sprememb.

»Menim, da bi politika morala nastopati odločneje v boju proti podnebnim spremembam. Tudi naše ugotovitve kažejo na to, da ni dovolj politične volje in da pristojni na Ministrstvu za okolje in prostor ne iščejo dovolj aktivno rešitev za obstoječe stanje. Opravičil za pasivnost odgovornih ni. Pričakujem konkretne in takoj vidne rezultate,« je še poudaril varuh Peter Svetina.

Sekretarka Sveta dr. Kornelija Marzel je poudarila, da je podnebje del naravnega okolja, ki vpliva na zdravje in počutje ljudi ter na njihove človekove pravice. Meni, da bosta ogroženost in tveganje v prihodnje večja, saj so ekstremni vremenski pojavi čedalje pogostejši in bolj intenzivni. Podnebne spremembe odpirajo politična in ekonomska vprašanja, ki zadevajo vsakega posameznika, civilno družbo, vso svetovno gospodarstvo, industrijo, tehnologijo, okolje ter intenzivno vplivajo na človekove pravice vsakega posameznika. V tem kontekstu izpostavljamo predvsem ustavno pravico do zdravega življenjskega okolja, zdravja in osebnega dostojanstva.

Državni sekretar z Ministrstva za okolje Marko Maver je povedal, da pripravljajo Dolgoročno podnebno strategijo države do leta 2050 in da bomo prvič v zgodovini Slovenije dobili Zakon o podnebni politiki (zakon), ki naj bi ga letos potrdil parlament. Glavni cilj podnebne politike je doseči ogljično nevtralnost - to je ničelno stopnjo neto emisij TGP do leta 2050. Cilji zakona so na eni strani zmanjševati vplive podnebnih sprememb, na drugi strani pa omogočiti prilagajanje nanje, pri čemer bo treba zagotoviti podnebno varnost prebivalcev. Maver je ob tem izpostavil, da bo podnebna politika od gospodarstva zahtevala določene prilagoditve. Sicer pa zakon predvideva spodbujanje razvoja, raziskav in inovacij na področju prilagajanja in blaženja podnebnih sprememb. Da bi podnebno tematiko dvignili na višji nivo, bodo ustanovili Podnebni svet kot posvetovalno telo vlade za področje podnebne politike. Prav tako na ministrstvu ustanavljajo Direktorat za podnebne spremembe.

Podnebne teme so zahtevne, globalne in kompleksne, je dejal član Sveta Žiga Vavpotič. Vse ta tematika deluje tako oddaljeno - tako časovno kot geografsko. Danes vidimo, da gori Avstralija, Indija ostaja brez vode. In zato se nam zdi vse oddaljeno. Mi govorimo o strategiji 2050, to je predaleč, mi moramo ukrepati danes, sicer bodo posledice brutalne, je še dejal Vavpotič.  

Katarina Trstenjak iz Instituta Jožef Štefan je izpostavila, da bi morali na nivoju države izboljšati javni prevoz, se usmerjati v digitalizacijo, podjetja pa bi lahko v večji meri spodbujala delo od doma.

Da bomo morali začeti spreminjati navade, so se strinjali vsi udeleženci seje, ki so dodali, da je težja prevzgoja kot vzgoja. Zato bi morali že najmlajše v vrtcih izobraževati o okolijskih temah.

Članice in člani Sveta so se strinjali, da bi morali preveriti, kam države, podjetja namenjajo denar. Še vedno namreč gospodarstva, države, svetovne multinacionalke financirajo stvari, ki uničujejo naš planet.

Natisni: