Varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek – Travnik in direktorica strokovne službe mag. Bojana Cvahte sta se 16. 4. udeležili 6. konference Inšpektorata za delo RS z naslovom Nadlegovanje in trpinčenje na delovnem mestu, kjer sta predstavili pogled in ugotovitve Varuha človekovih pravic v zvezi s problematiko nadlegovanja in trpinčenja na delovnem mestu.
Varuh človekovih pravic RS že več let ugotavlja naraščanje števila pobud z elementi trpinčenja in šikaniranja na delovnem mestu. Pobude dobivamo v pisni in ustni obliki (tudi po telefonu), več pisnih pobud je iz javnega sektorja. Pobudniki se praviloma bojijo identificirati zaradi strahu pred še hujšim šikaniranjem in drugimi posledicami (strah jih je, da bodo izgubili delo, še posebej, ker je veliko delovnih razmerij sklenjenih za določen čas) ali pa se identificirajo samo varuhu, pri katerem je postopek zaupne narave.
Ocenjujemo, da je vedno več t.i. stresnega delovnega okolja. Veliko delodajalcev ne izpolnjujejo svojih dolžnosti iz 45. člena ZDR (varovanje dostojanstva delavca in zagotavljanje primernega delovnega okolja), zdi se, da jim to ni pomembno. Ugotavljamo tudi, da se diskriminacija, šikaniranje, psihično trpinčenje oz. mobbing prekrivajo in prehajajo ena v drugo.
Ugotavljamo še, da je tolerantnost do teh pojavov še zelo velika, prav tako nepoučenost o njih. Pojave je težko dokazovati, še zlasti, ker se tisti, ki bi lahko navedbe in dogodke potrdili, to bojijo storiti iz strahu pred posledicami lastnega izpostavljanja. Še vedno namreč tisti, ki opozarjajo na nepravilnosti, pogosto postanejo žrtve, tako “za kazen”.
Varuh človekovih pravic RS lahko v primerih trpinčenja v javnem sektorju na pojav ali primer opozori neposredno organ ali inšpektorat za delo, če pa gre za trpinčenje v drugih delovnih okoljih, lahko nanj opozarja izključno preko inšpektorata za delo. Varuh delo inšpektorata nadzoruje in skladno s pooblastili lahko od njega zahteva informacije. Pri dolgotrajnih postopkih intervenira, ima pa možnost predlagati tudi spremembo zakonodaje – običajno preko letnega poročila ali posebnih poročil oziroma projektov.
Predlagamo čim več sodelovanja med institucijami, odgovornimi za preprečevanje teh nesprejemljivih dejanj v delovnem okolju, čim več izobraževanja in ozaveščanja posameznikov in družbe o nesprejemljivosti tovrstnega ravnanja, ter doslednost pri sankcioniranju pojavov nadlegovanja trpinčenja na delovnem mestu
