Varuh človekovih pravic

Kdaj do varuha? Kako vložiti pobudo?

Seja Sveta varuha človekovih pravic v znamenju novih ukrepov za boj proti morebitnemu drugemu valu epidemije COVID-19

Varuh človekovih pravic Peter Svetina je 6. 7. 2020 sklical četrto sejo Sveta varuha za človekove pravice (Svet), ki je bila namenjena ukrepom za pripravo na morebitni drugi val epidemije COVID-19. Varuh je predstavil svoje poslovanje v času prvega vala epidemije, s sogovorniki pa so pogovor nadaljevali o predvidenih novih vladnih ukrepih za obvladovanje okoliščin in dolgoročnega zmanjševanja škodljivih posledic epidemije za gospodarstvo in prebivalstvo. Prisotnim članicam in članom Sveta jih je predstavil gost seje, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj. So pa člani Sveta svetovali Varuhu naj pozove Vlado Republike Slovenije, da pred sprejetjem vsakega ukrepa, ki ga načrtuje za zajezitev epidemije, opravi predhodno presojo posledic ukrepov na človekove pravice in temeljne svoboščine. Navedeno naj po njihovem mnenju postane standard pri sprejemanju predpisov.

Kot je dejal Peter Svetina, je institucija Varuha času prvega vala epidemije največ zadev obravnavala v zvezi z uresničevanjem pravic na področju socialne varnosti, enakosti pred zakonom in varstva pred diskriminacijo, omejitve osebne svobode, varstva otrokovih pravic in delavskih pravic. »Primere smo obravnavali na vseh 21 področjih dela Varuha, sprejeli smo tudi več stališč in mnenj o katerih smo aktivno obveščali javnost,« je povedal varuh, ki je dodal, da so s sodelavci prejeli tudi več pozivov, naj sprožijo postopek pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije za oceno ustavnosti predpisovja, ki je bilo sprejeto v zvezi z epidemijo COVID-19. Kot je dejal, se doslej za uporabo tega instituta institucija Varuha ni odločila, je pa izjemno aktivna pri naslavljanju kritik in priporočil na Vlado Republike Slovenije, saj meni, da je državnim organom, ki so določen predpis predlagali ali sprejeli, treba dati najprej možnost, da se glede morebitnih nepravilnosti opredelijo in jih po možnosti tudi sami odpravijo.

»Preko našega Centra za človekove pravice sodelujemo tudi z različnimi mednarodnimi institucijami in združenji, ki zbirajo podatke o nacionalnih ukrepih glede preprečevanja pandemije COVID-19. Opravil sem tudi osebna srečanja in telefonske pogovore s predstavniki državnih in lokalnih oblasti o aktualnih dogajanjih na posameznih področjih z vidika varovanja človekovih pravic in svoboščin, ki jih morajo oblasti upoštevati pri sprejemanju in izvajanju ukrepov. Preko telefonskih in video povezav sem opravil tudi več pogovorov s kolegi ombudsmani iz Avstrije, Grčije, Luksemburga, Hrvaške in Srbije, s katerimi smo si izmenjali izkušnje in stališča v razmerah pandemije«, je članom Sveta pojasnil Svetina.

Ob naraščanju števila okuženih s koronavirusno boleznijo v Sloveniji v zadnjih dneh pa varuh Svetina izpostavlja, da moramo biti ob morebitnem drugem valu še pozornejši. »Posegi v človekove pravice in temeljne svoboščine, za katere se oceni, da so glede na epidemiološko situacijo nujni, morajo biti dobro premišljeni in pretehtani ter ustrezno zakonsko podkrepljeni. Pri sprejemanju novih ukrepov, tako na zakonski kot podzakonski ravni pa je treba upoštevati človekove pravice in temeljne svoboščine, sorazmernost, nediskriminacijo in predvsem tudi potrebo po transparentnem sprejemanju predpisov,« je še opozoril. Ocenil je še, da se lahko na podlagi dobrih praks in napak iz prvega vala epidemije »veliko naučimo, saj je v njih tudi priložnost za rast in izboljšave«. Kot je dejal, je nujno, da vlada v dialogu z vsemi deležniki vnaprej pripravi akcijske načrte in ustrezne protokole. Po njegovem mnenju pa je treba sprejeti tudi jasna merila za delovanje različnih institucij in organov.

Marjeta Cotman, namestnica varuha, ki vodi Svet varuha za človekove pravice pa je spomnila, da smo pri Varuhu v času epidemije zaradi zaščite zdravja poslovali le prek elektronske in navadne pošte ter prek brezplačne telefonske številke. »Mnogi državljani in državljanke so se dnevno obračali na nas, iskali informacije v zvezi s širjenjem COVID-19 ali pa so želeli biti osveščeni o svojih pravicah. Da bi ljudem olajšali dostop do informacij, smo na uradni spletni strani www.varuh-rs.si vzpostavili tudi posebno spletno podstran, na kateri smo na enem mestu objavljali aktualne informacije glede ukrepov za zajezitev epidemije. Ves čas smo opozarjali na občutljivost do ranljivih skupin - starejših, otrok, invalidov, brezposelnih, socialno ogroženih, žensk ali pa pripadnikov različnih manjšin. Prav tako smo na naši spletni strani za spremljanje preglednosti sprejetih ukrepov v Sloveniji vzpostavili t. i. Varuhov informator preko katerega smo bdeli nad odredbami, odloki in sklepi različnih državnih organov«, je povzela delo Varuha v času epidemije namestnica Cotmanova.

Da je varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ključno pa je na seji poudaril tudi minister za delo, družno, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj. »V teh časih je še toliko bolj pomembno, da sodelovanje med institucijami poteka konstruktivno, v dialogu in najpomembneje, v korist ljudi. Ta sporočilnost je v tako zahtevnih časih in ob negotovi prihodnosti, ki jo diktira virus COVID-19, zagotovo osrednjega pomena. Od samega začetka vse rešitve predlagamo in sprejemamo v korist državljank in državljanov. V vseh fazah iščemo pot do ljudi, vedno v sodelovanju z vsemi ključnimi deležniki, tudi z Varuhom. Kot minister delam vse v moj moči, da hitro najdemo prave rešitve na obstoječe in prihodnje izzive. To vodilo me kot ministra vodi vse od prevzema mandata in kot veste, smo v zelo kratkem času sprejeli več paketov ukrepov/pomoči, ki odgovarjajo na stiske zaposlenih, delodajalcev, samozaposlenih in ranljivih skupin. Istočasno pa skrb in pozornost namenjamo oblikovanju ukrepov, ki bodo zagotovili osebno dostojanstvo ter solidarnost z najbolj ranljivimi«.

Kot je povedal minister, je bil skupni cilj vseh dosedanjih ukrepov blažitev socialnih stisk prebivalstva ter pomoč gospodarstvu. »Neposredno finančno pomoč med epidemijo je dobilo kar 1,3 milijona prebivalcev, s prvima paketoma ukrepov smo ohranili 260 tisoč delovnih mest. Socialne stiske so se blažile z začasno uvedbo temeljnega mesečnega dohodka, enkratnega solidarnostnega dodatka, samodejnim podaljšanjem nekaterih pravic iz javnih sredstev, oprostitvijo plačevanja javnih storitev (npr. vrtca in šolske prehrane), ki se niso izvajale. Podjetjem pa je vlada najprej priskočila na pomoč s subvencioniranjem stroškov dela, odlogom posojil, vzpostavitvijo poroštvene sheme itd. Ta teden je pred nami v zakonodajnem procesu sprejem četrtega paketa ukrepov. Poglavitne rešitve v predlogu PKP4, ki jih je predlagalo MDDSZ, se nanašajo na podaljšanje ukrepa čakanja na delo, ki se je izkazal za učinkovitega in ker menimo, da je še vedno potreben. Ukrepi se nanašajo tudi na določitev in plačilo nadomestila za odrejeno karanteno ter ukrepe s področja institucionalnega varstva po Zakonu o socialnem varstvu. Zasledujemo torej cilj, ohraniti čim več delovnih mest in zagotoviti dodatne kadre v domovih za starejše.«

Ocenil je, da so pritiski, ki jih prinašajo časi v katerih smo, veliki, zato so srečanja, kot je današnje, pri Varuhu nadvse pomembni. »Verjamem, da je možno pot naprej tlakovati samo v sodelovanju, saj smo družba solidarnosti in sočutja do sočloveka. Zato pa moramo vseskozi sodelovati, se medsebojno opozarjati na pomanjkljivosti v sistemu in te družno reševati,« še meni minister Cigler Kralj.

Natisni: