Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je v sredo, 14. 1. 2015, poslovala v Novem mestu. Skupaj z namestniki mag. Kornelijo Marzel, Ivanom Šelihom in Jernejem Rovškom ter sodelavci Anžetom Novakom, Gašperjem Adamičem, Barbaro Kranjc in Špelo Šuštar so na pogovor sprejeli 29 pobudnikov, ki so menijo, da so jim kršene pravice in so ocenili, da jim lahko Varuh pomaga do njihove uveljavitve.

T. i. poslovanje zunaj sedeža je oblika dela Varuha, katere namen je približati institucijo tistim, ki jo potrebujejo in ne morejo priti v Ljubljano. Povprečno enkrat na mesec varuhinja s svojimi sodelavci obišče določen predel Slovenije. Ob tej priložnosti se lahko posamezniki, ki so se predhodno prijavili na razgovor, srečajo z njo in ji predstavijo svoje težave.

Zjutraj so se srečali z županom mestne občine Gregorjem Macedonijem in njegovimi sodelavci. Župan je varuhinjo seznanil, da je stopnja brezposelnosti v slovenskem povprečju in da jim prisotnost industrije omogoča zaposljivost, so pa zaradi specifičnosti zaposlitev vendarle ogroženi mladi in tudi romska populacija. Zato v občini institut javnih del prepoznavajo kot eno izmed oblik, ki daje priložnost tudi tem skupinam: V letu 2015 bodo zaposlili 50 do 60 ljudi preko javnih del. Večinoma na ta način zaposlujejo na področjih delovanja civilne družbe, sociale, kulture.

Župan namerava na področju stanovanjske politike občine poenotiti sistem dodeljevanja stanovanj in izdelati kriterije, za izredne primere,ko nekdo ostane brez stanovanja pa imajo na voljo stanovanje v skrbi Rdečega križa. Za ranljive skupine je dobro poskrbljeno.

Razpis za izvajanje brezplačne pravne pomoči pred časom ni uspel, zato te nimajo. Primere kategorizacije cest rešujejo sproti, župan pa je opozoril še, da bi nujno potrebovali nove ceste. Varuhinjo je seznanil tudi, da so glede gostote PM10 delcev najverjetneje ena najbolj ogroženih občin, saj je dnevni pripad vozil v mesto velik, nekaj razlogov pa tiči tudi v kurjenju.

Varuhinja in župan sta se podrobno pogovorila o romski problematiki, ki se leta ni reševala in se zato samo še slabša. Župan je varuhinji predstavil strategijo reševanja problematike. Najprej morajo rešiti prostorski oziroma bivanjski del, vzporedno pa seveda izobraževanje romske populacije in zaposlovanje, ne nazadnje pa tudi varnostni vidik sobivanja. Dotaknila sta se tudi nekaj konkretnih primerov, na primer velike koncentracije romskih otrok v OŠ Bršljin in sanitarnega problema družine v Šentjerneju. Strinjala sta se, da je nujno poskrbeti za čim večjo izobraženost romske populacije, varuhinja pa je izrazila tudi skrb zaradi neenotnosti Romov na Dolenjske, kar lahko oteži iskanje tvornih rešitev za vse. Župan je še ocenil, da bomo morali kot družba doreči, kako vključevati drugačne. 

Varuhinja je po pogovorih s pobudniki ugotovitve poslovanja predstavila na krajši novinarski konferenci v sejni sobi na Novem trgu 9.

Kaj je povedala, lahko poslušate v zvočnem posnetku.