Pri Varuhu smo v Demokraciji z dne 28. 7. 2016 smo na straneh 26, 27 in 28 brali  že 11. nadaljevanje članka avtorice Petre Janša z naslovom Človek, ki si obupno želi procesa.

Novinarka opisuje  kako si postrešček prizadeva, da bi svoj primer pripeljal pred sodnike in dosegel pravično sojenje.

Piše, da  ga je varuhinja končno le sprejela na pogovor in da se je ta podaljšal verjetno tudi zaradi njene navzočnosti, pa tudi, da ga je najbrž končno sprejela zato, ker ji je v zvezi s tem pisal upokojeni odvetnik Marjan Petrič. Ne eno ne drugo ne drži. Kot tudi ne držijo večkratna namigovanja v istem članku, češ da Varuh zanj ni storil nič in da zadeve stojijo' tudi zaradi neukrepanja Varuha.

Postrešček se z varuhinjo ni pogovarjal prvič, saj je bil pri Varuhu večkrat, celo na osebnem pogovoru z varuhinjo že drugič. Na pogovor z njo je bil povabljen kot vsakdo, ki izrazi to željo. Varuhinja je v svojem mandatu na sedežu institucije na osebni pogovor sprejela okoli 300 ljudi, ob poslovanjih zunaj sedeža pa še vsaj toliko. Pobudniki so običajno  svoje težave predhodno zaupali že strokovnjakom pri Varuhu in so jih ti reševali, vendar so v nekaterih primerih želeli o svojem primeru govoriti še z varuhinjo. Tudi v konkretnem primeru je postreščka na srečanje, ki  vedno traja najmanj 30 minut, povabila vodja pisarne varuhinje potem, ko je našla razpoložljiv čas. Varuhinja se je z njim pogovarjala celo dalj od previdenega časa in to kljub bližajočemu obisku ministrice, njen namestnik pa mu je posvetil še nadaljnjo uro in pol.

Njegove pobude z različnimi vsebinami obravnavamo že od leta 2000, torej 16 let (!) in tako kar trije varuhi. Za njegove težave smo bili vedno odprti, jih skušali reševati in ga vedno o vsem tudi obveščali. So pa pristojnosti Varuha  pogosto  ožje od pričakovanj pobudnikov; zagotovo tudi v tem primeru.

Varuh  namreč na področju pravosodja ne more narekovati v katerih zadevah naj tožilstva sprožajo postopke in  sodišča posledično razsojajo, ne more posegati v odločanje, prav tako ne ocenjevati razsodb. Zakon o varuhu človekovih pravic v 24. členu namreč določa, da Varuh praviloma  ne obravnava zadev, o katerih tečejo sodni ali drugi pravni postopki, razen če gre za neupravičeno zavlačevanje postopka ali za očitno zlorabo oblasti. Pri tem mora v celoti spoštovati neodvisnost sodstva kot tretje veje oblasti.

Varuh zato konkretnemu pobudniku ne more omogočiti procesa pred sodiščem, s čimer je bil ta že večkrat seznanjen in to dobro ve. Tudi tokrat, ko mu je bilo predočeno, da ima na vse sklepe o zavrženju ovadbe pristojnega tožilca skladno s pravnim poukom možnost nadaljevanja pregona kot subsidiarni tožilec.

V članku je  povsem pravilno in korektno zapisano, da je tu  prav Varuh predlagal podaljšanje roka z 8 na 30 dni, saj menimo, da je ta rok za subsidiarne tožilce prekratek, vedno pa opozarjamo tudi na potrebo pobudnikov po brezplačni pravni pomoči. Tudi za njeno zagotovitev veljajo določena pravila in ob zavrnitvi možnost uporabe pravnih sredstev. Varuh na njeno dodelitev ali zavrnitev v konkretnem primeru in v vseh ostalih prav gotovo ne more vplivati. V vseh letnih poročilih pa ugotavlja, da je ta ljudem potrebna.
Varuh  tudi ne more ukrepati namesto pobudnikov in sam sprožati postopke.

V primeru postreščka bo še ukrepal, saj nam je pobudnik predstavil nekaj novih kršitev.