V ponedeljek, 1. 8. 2016, smo prejeli vprašanje novinarja medijske hiše Nova24TV Marka Puša, ki ga je zanimalo, zakaj se je varuhinja udeležila odprtja spomenika Sinovom Rusije in Sovjetske zveze na ljubljanskih Žalah, kakšno je njeno mnenje do kršitev človekovih pravic v Rusiji, ali ve, kakšen je odnos ruskih oblasti do človekovih pravic in na katerem mestu po spoštovanju teh se 'Rusija nahaja' ter ali je varuhinja pri ruskem predsedniku Putinu morda protestirala zaradi številnih brutalnih kršitev človekovih pravic v Rusiji.
Ker smo zaradi poročanja medija prejeli nekaj ogorčenih pisem gledalcev, pojasnilo o udeležbi varuhinje objavljamo tudi na tem mestu.
Pojasnili smo mu, da si Varuh človekovih pravic RS (Varuh) si že vsa leta prizadeva za uveljavitev pietete do umrlih med in po vojnah. O tem pišemo v letnih poročilih, ki zavezujejo vlado, parlament in druge organe, da temu posvetijo dolžno pozornost. Tej temi je varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer posebno pozornost posvetila tudi z udeležbo na 11. nujni seji (30. 6. 2015) Komisije DZ za peticije, človekove pravice in enake možnosti, na kateri so govorili o Resoluciji Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu in ob odkritju temeljnega kamna Spomenika vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanimi žrtvami na območju RS. Jutri se bo v Murski Soboti udeležila odkritja spominske plošče ob svetovnem dnevu spomina na romske žrtve holokavsta v drugi svetovni vojni.
Odločitev o udeležbi varuhinje na izrazito pietetnem dogodku v čast umrlim Rusom in Sovjetom je bila tako logična posledica dosedanjih usmeritev Varuha na tem področju. Mnogi so izgubili svoje bližnje v grozotah vseh vojn, zato je nujno častiti spomin, da se takšne zgodbe ne bi več ponavljale. Prisotnost varuhinje na tovrstnih dogodkih je lahko opomin voditeljem držav, da je spoštovanje človekovih pravic še kako nujno, da v prihodnje ne bi bilo treba postavljati tovrstnih obeležij.
Varuhinja in njeni sodelavci se s stanjem spoštovanja človekovih pravic v drugih državah seznanjamo tako na mednarodnih srečanjih s kolegi ombudsmani kot tudi iz javnih občil, družbenih omrežij, različnih poročil s področja varovanja človekovih pravic.
Zmotno bi bilo trditi, da je Varuhinja s svojo udeležbo na Žalah počastila ruskega predsednika in njegovo politiko, počastila je spomin na žrtve. Tudi do odločitev voditeljev države Slovenije ali drugih najvišjih predstavnikov države o tem, koga bodo povabili na obisk in zakaj, se načeloma ne opredeljuje. To stori samo, če gre za evidentno kršitev, ki bi bila v neposredno škodo prebivalcem Slovenije. Naloga Varuha je namreč varovati človekove pravice ljudi v Sloveniji, če jim jih kršijo državni organi, organi lokalne skupnosti in nosilci javnih pooblastil.
Za uveljavljanje človekovih pravic varuhinja vedno in povsod zagovarja dialog. V dialogu in z močjo argumenta skuša opozarjati tudi organe v Sloveniji, da kršitve pravic odpravijo. Če bi se varuhinja pogovarjala in srečevala samo s tistimi, ki pravic ne kršijo, ji ne bi ostalo prav veliko sogovornikov.
Njena dolžnost je, kot rečeno, na kršenje pravic ljudem v Sloveniji opozarjati slovensko vlado, državni zbor in organe na različnih nivojih. Voditelji države pa imajo dolžnost s svojimi stališči o kršitvah v mednarodnem prostoru seznaniti sogovornike na mednarodni ravni. Zato je varuhinja tudi ob tem dogodku izrazila upanje, da je slovenski politični vrh izkoristil priložnost in podal svoje mnenje tudi o problematiki človekovih pravic v Rusiji. Vlade in najvišji državni predstavniki imajo veliko odgovornost svoja stališča do varovanja človekovih pravic prenesti vsakomur, ki jih krši.
