1.

Varuh človekovih pravic je v letih 2006 in 2007 obravnaval več pobud, ki so se nanašale na posledice novele Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, sprejete v juliju 2005, v delu, ki se je nanašala na ureditev pogojev za priznanje izplačila dela vdovske pokojnine. Pobudnice so navajale neenako obravnavo vdov pri priznanju pravice do izplačila dela vdovskih pokojnin. Vdovam, ki so uveljavljale izplačilo dela vdovske pokojnine po vojaških zavarovancih, torej zavarovancih, ki so uveljavili pravico do pokojnine po Zakonu o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev (ZPIZVZ), je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije zavrnil zahtevke za priznanje te pravice.  Pri tem je zavod izhajal iz določbe 4. odstavka 123. člena ZPIZ-1, ki  določa, da se lahko vdovi ali vdovcu, če je zanj to ugodneje, poleg starostne ali invalidske pokojnine izplačuje tudi 15 odstotkov zneska vdovske pokojnine, ki mu gre po pokojnem zavarovancu ali uživalcu pravic po tem zakonu (ZPIZ-1), vendar največ do zneska v višini 15 odstotkov povprečne mesečne pokojnine, izplačane v predhodnem koledarskem letu. Varuh obravnavanih pobud ni mogel obravnavati vsebinsko, je pa pobudnicam predlagal sodno varstvo pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter vložitev pobud za začetek postopka za oceno ustavnosti obravnavanega določila na Ustavno sodišče Republike Slovenije. Iz podatkov, objavljenih na spletni strani Ustavnega sodišča Republike Slovenije je razvidno, da je bilo v letu 2007 in začetku leta 2008 vloženih več pobud za oceno ustavnosti 4. odstavka 123. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Ustavno sodišče o nobeni od vloženih pobud še ni odločilo.

2.

Skupina poslancev Državnega zbora s prvo podpisanim poslancem Miranom Potrčem je 30. 1. 2008 v Državni zbor vložila Predlog zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1H), ki je bil objavljen v Poročevalcu 15/2008 dne 1. 2. 2008. Varuh človekovih pravic se ni vključeval v postopek obravnave predloga, ki je bil obravnavan na Odboru za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide. Po razgovoru Varuhinje z več pobudnicami, vdovami po bivših vojaških zavarovancih dne 17. 4. 2008,  je bila sprejeta odločitev, da Varuh človekovih pravic  v skladu z določbo 25. člena Zakona o varuhu človekovih pravic, posreduje svoje mnenje k predlogu spremembe zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1H). Po navedeni zakonski določbi varuh lahko vsakemu organu posreduje svoje mnenje z vidika varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin v zadevi, ki jo obravnava, ne glede na vrsto ali stopnjo postopka, ki je v teku pred temi organi.

3.

Pri odločitvi o posredovanju mnenja in oblikovanju mnenja je varuhinja izhajala iz ocene, da predlagana sprememba zakona odpravlja neenako obravnavo vdov pri uveljavljanju pravice do izplačila dela vdovske pokojnine, za kar ni razumnih razlogov. Ureditev, katere sprememba se predlaga, je po našem mnenju ustvarila neenakost med vdovami glede na to, ali je bil pokojni zavarovanec oziroma uživalec pokojnine zavarovan po ZPIZ-1 ali po ZPIZVZ. Vdove po prvih zavarovancih oziroma upravičencih do pokojnin imajo, po še veljavni zakonodaji, pravico do dela vdovske pokojnine, vdove po drugih pa te pravice nimajo. Taka ureditev je v nasprotju z drugim odstavkom 14. člena Ustave Republike Slovenije, ki izhajajoč iz stališč Ustavnega sodišča Republike Slovenije v več svojih konkretnih odločitvah, zagotavlja splošno enakost pred zakonom in zakonodajalcu prepoveduje različno urejanje enakih položajev pravnih subjektov, razen, če obstajajo za to razumni in stvarni razlogi. Vdove so po smrti zavarovanca oziroma upravičenca do pokojnine v enakem položaju, ne glede na to, ali je bil ta zavarovan po ZPIZ-1 ali ZPIZVZ, kajti določila ZPIZVZ za vdove po tem zakonu ne predpisuje drugačnih pogojev za uveljavitev pravice do dela vdovske pokojnine kot jih predpisuje ZPIZ-1. Ustavno sodišče Republike Slovenije je v več svojih konkretnih odločbah pojasnilo, da načelo enakosti pred zakonom ne pomeni, da zakon ne bi smel različno urejati enakih položajev pravnih subjektov, pač pa, da tega ne sme početi samovoljno, brez razumnega in stvarnega razloga. Varuh človekovih pravic ob noveli Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1F), ki je na novo uredil 4. odstavek 123. člena zakona ni bil seznanjen z nobenim razumnim in stvarnim razlogom za ureditev, ki je vdove po zavarovancih oziroma upravičencih do pokojnin po ZPIZVZ  izvzel iz kroga vdov, upravičenih do izplačila dela vdovske pokojnine.

4.

Varuh človekovih pravic nadalje meni, da je pri urejanju pravice vdov do izplačila dela vdovske pokojnine, treba izhajati tudi iz načela pravičnosti. Za pravično šteje, da imajo vdove, ne glede na pravno podlago  zavarovanja pokojnega zavarovanca ali upravičenca do pokojnine enak položaj pri uveljavljanju te pravice, saj je bil med prvotnimi  razlogi zakonodajalca za zakonsko ureditev pravice do dela vdovske pokojnine predvsem zagotovitev primerne materialne varnosti vdove. Ob smrti zavarovancev oziroma upravičencev pokojnin pa se vdove znajdejo v enakem položaju glede možnosti zmanjšanja materialne varnosti, neodvisno od pravne podlage zavarovanja umrlega.Glede na navedeno je bilo oblikovano naslednje mnenje:Varuh človekovih pravic  podpira spremembo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v besedilu, ki ga je Državnemu zboru v obliki Dopolnjenega predloga Zakona o spremembi zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ - 1H), skrajšani postopek, predložil Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide in je razviden iz poročila tega odbora številka: 172-01/89-02/367 z dne 9. 4. 2008.