Policijska postaja Maribor I
V letu 2009 je bilo na Policijski postaji Maribor I (v nadaljevanju: PP) do dneva našega obiska opravljenih skupaj 954 pridržanj. Na dan našega obiska se je izvajalo pridržanje ene osebe (po določilu 157/II člena ZKP), vendar je zaradi postopka ni bilo na PP oziroma v prostoru za pridržanje.
PP ima štiri prostore za krajša pridržanja (do 12 ur) ter tri prostore za daljša pridržanja (do 48 ur). Vsi prostori za pridržanje so bili ustrezno oštevilčeni. Opremljeni so z govorno napravo in so pod videonadzorom, oboje je bilo ustrezno označeno (z nalepko). Eden izmed prostorov za krajša pridržanja, ki meri približno 40m2, se uporablja predvsem za nameščanje pridržanih oseb ob množičnih kršitvah javnega reda in miru, npr. ob nogometnih tekmah. Vanj se lahko namesti do 12 oseb, v preostale tri prostore za krajša pridržanja pa ena, prav tako v vse prostore za daljša pridržanja.
V prostorih za daljša pridržanja je bila dnevna svetloba ustrezna, medtem ko je v prostorih za krajša pridržanja sploh ni, kar smo označili za pomanjkljivost. Ministrstvo za notranje zadeve (v nadaljevanju: MNZ) je odgovorilo s pojasnilom, da naravne svetlobe žal tudi ob adaptaciji objekta, ki je načrtovana v prihodnjih letih, ne bo mogoče zagotoviti zaradi njegove konstrukcije. Nasprotno po pojasnilih MNZ velja glede druge pomanjkljivosti, ki smo jo izpostavili v zvezi s prostori za krajša pridržanja, in sicer da v njih ni tekoče vode. Ob pričakovanju, da bo omenjeni projekt izpeljan v najkrajšem potrebnem času, to odločitev pozdravljamo. Že ob samem obisku pa smo lahko pozdravili, da se plastenko vode (in suhi obrok hrane) ponudi vsaki pridržani osebi, brez da bi jo o tem posebej spraševali in se to tudi zabeleži v uradni zaznamek o pridržanju in računalniško evidenco.
Za nadzor pridržane osebe skrbi dežurni policist. PP ima sistemizirano delovno mesto za le enega dežurnega policista, njegove naloge pa so poleg nadzora pridržanih tudi sprejemanje telefonskih klicev in strank, napotitve policistov, ipd., zaradi česar v primerih večjega števila pridržanih oseb odredijo enemu izmed policistov opravljanje nalog pomočnika dežurnega. Na podlagi navedenega in ker PP razpolaga z več prostori za pridržanje, smo predlagali, da se za vse policijske postaje, ki imajo večje število prostorov za pridržanje, razmisli o sistemizaciji delovnega mesta pomočnika dežurnega policista, vendar se MNZ do tega našega predloga v svojem odgovoru ni posebej opredelilo.
V neposredni bližini prostorov za pridržanje se nahaja soba za sprejem in razgovore s pridržanimi osebami. Na pisalni mizi so bile nameščene brošure MNZ s pravicami pridržane osebe v več jezikih, na steni pa plakat s pravicami pridržane osebe v več jezikih. Slednjega smo opazili tudi na hodniku pred prostori za pridržanje. V omenjeni sobi je bila tudi omara za shranjevanje začasno zaseženih predmetov. V zvezi z njimi nam je bilo nadalje pojasnjeno, da jih shranjujejo na police skupaj z listom, na katerem je zabeleženo, kateri osebi predmeti pripadajo. Ker bi na ta način lahko prišlo do zamenjav pri vračanju zaseženih predmetov, smo predlagali, da se priskrbijo ustrezne vrečke in da naj se ti predmeti na police shranjujejo v njih. Po zagotovilih MNZ bo ta naš predlog upoštevan.
Prostori PP so bili pred kratkim delno renovirani (zamenjava oken in sanitarije, ni pa se v celoti poskrbljeno za klimatizacijo vseh prostorov), vendar smo ugotovili, da se garderobni prostori za policistke še vedno nahajajo v prostorih za čistila. V zvezi z našim predlogom, da se za policistke čim prej uredijo ločeni prostori, je MNZ navedlo, da je ustrezna garderoba zanje v fazi urejanja.
Pregled naključno izbranih primerov ni pokazal večjih nepravilnosti pri pisnem dokumentiranju (izpolnjevanju uradnih zaznamkov pridržanju in sklepov ter odločb). Posebej smo pozdravili prakso izročanja sklepov o pridržanju ob podpisu le tega, tako da ga ima pridržana oseba lahko pri sebi v prostoru za pridržanje. Po drugi strani pa smo pri enem izmed izbranih primerov ugotovili, da na PP še vedno uporabljajo stare obrazce odločbe o pridržanju (JRM-3 MNZ RS (PC 2)) po Zakonu o policiji. Komandir nam je pojasnil, da jih uporabljajo zato, ker jih je bila naročena večja količina in ta do spremembe še ni bila porabljena. Predlagali smo, da se prične z uporabo novih obrazcev odločb o pridržanju in po zagotovilih MNZ so zdaj ti na PP že zagotovljeni.
Policijska postaja Podlehnik
Policijska postaja Podlehnik (v nadaljevanju: PP) poleg rednih nalog pokriva tudi 21 kilometrov državne meje. V letu 2009 je bilo do našega obiska na PP opravljenih 104 pridržanj in 9 zadržanj po Zakonu o nadzoru državne meje.
Na PP sta dva prostora za pridržanje, en namenjen krajšim pridržanjem (do 12 ur), drugi pa daljšim pridržanjem (do 48 ur). Dostop do njiju je mogoč mimo dežurnega policista, v primeru ko se osebo pripelje z intervencijskim vozilom pa iz parkirišča. Oba prostora sta bila oštevilčena in opremljena z vso potrebno opremo. Dnevna svetloba v obeh je bila ustrezna, bila sta dobro prezračena in čista. V njiju nameščena govorna naprava in videonadzor sta bila označena z nalepko.
PP razpolaga tudi z dvema prostoroma za obravnavo tujcev, enim večjim in enim manjšim. Slednjega se uporablja predvsem za ločevanje tujcev, ko so med njimi tudi ženske ali otroci. Videonadzor in govorna naprava sta bila v obeh ustrezno označena (nalepka). Dnevna svetloba v teh dveh prostorih je bila zadovoljiva, ustrezno sta bila prezračena in čista. Nasprotno smo ugotovili glede inventarja, saj stolov ali klopi sploh ni bilo, sedenju tujcev so bile ob štirih zelo nizkih mizah namenjene le športne blazine. MNZ nam je v odgovoru zagotovilo, da bodo v ta prostor ob upoštevanju našega predloga nameščene dodatne klopi, pa tudi en stol.
Tudi v sobi za sprejem in razgovore s pridržanimi osebami smo ob mizi in omari našli nameščen le en stol. Ker se v tej sobi opravljajo tudi razgovori odvetnikov s pridržanimi osebami, smo predlagali, da se vanjo namesti vsaj še kakšno dodatno sedišče, kar je bilo po pojasnilu MNZ že realizirano.
PP ima sprehajališče, ki je v celoti pokrito. Tu se pridržanim osebam omogoči kajenje. Videonadzor in govorna naprava sta bila označena z nalepko.
Pri dežurnem policistu smo našli knjigo pohval in pritožb, s posebnim nabiralnikom, ki bi zagotavljal anonimno podajanje pritožb ali pohval pa PP ni razpolagala. Po zagotovilih MNZ bo naš predlog, da se tak nabiralnik namesti, upoštevan.
Pregled naključno izbranih primerov ni pokazal večjih nepravilnosti pri pisnem dokumentiranju (izpolnjevanju uradnih zaznamkov pridržanju in sklepov ter odločb). Dokumentacija je bila zgledno urejena, pripombe policistov pod rubriko »nadzor pridržane osebe« so bile skrbno zabeležene. Podobno kot pri obisku policijske postaje Maribor I, smo pri pregledu enega izmed naključno izbranih primerov ugotovili, da je bil uporabljen star obrazec odločbe o pridržanju (JRM-3 MNZ RS (PC 2)) po Zakonu o policiji, zato smo MNZ predlagali, da se policijske postaje obvesti, da je potrebno za tovrstna pridržanja uporabljati nove obrazce.
Policijska postaja Slovenska Bistrica
V letu 2009 je PP od našega obiska odredila skupaj 182 pridržanj, zadržanih oseb po Zakonu o nadzoru državne meje ni bilo.
PP ima en prostor za krajše pridržanje (do 12 ur), s posebnim prostorom za sprejem tujcev PP ne razpolaga. Dostop do prostora za pridržanje ni urejen najbolj primerno, saj je možen le po stopnicah v hodnik in nato mimo dežurnega policista in kot tak pridržanim osebam, ki so v večini primerov vinjene, predstavlja še dodatno nevarnost za poškodovanje. Prostor je video nadzorovan in je opremljen z govorno napravo, kar je bilo tudi ustrezno označeno (z nalepko). Seznam pravic pridržane osebe (kopije rumenih kartončkov) je bil nameščen tudi na notranjo stran vrat prostora za pridržanje, kar smo pohvalili.
Prostor ima naravno zračenje, dnevna svetloba je bila komaj zadovoljiva. Tekoča voda in splakovanje WC počepnika v njem pridržani osebi nista zagotovljena, zato mora tako za pitno vodo kot za splakovanje, poklicati dežurnega policista in ta ji oboje (lahko) zagotovi iz hodnika pred prostorom za pridržanje. V zvezi z našim predlogom, da se preučijo možnosti, da bi se v prostoru za pridržanje pridržani osebi omogočil tako dostop do pitne vode kot tudi splakovanje, je MNZ pojasnilo, da bo do adaptacije, po kateri bo to omogočeno, prišlo v prihodnjih letih.
Seznam odvetnikov se je nahajal pri dežurnemu policistu, nismo ga pa našli v sobi, namenjeni razgovorom pridržane osebe z odvetnikom. Zato smo predlagali, da se ga tja namesti. Po zagotovilih MNZ je bil ta naš predlog že realiziran.
Ob vhodu PP je bil nameščen nabiralnik za pritožbe in pohvale in to smo pozdravili, saj je na ta način omogočena tudi anonimna podaja. Po drugi strani pa na PP nismo našli tudi knjige pohval in pritožb, zato smo predlagali, da se na ustrezno mesto namesti tudi to.
Garderobne omarice nekaterih policistov so se nahajale kar na hodniku PP, po katerem se vodi tudi osebe v prostore za pridržanje. Posebnega prostora z garderobnimi omarami za vse zaposlene policiste na PP ne morejo zagotoviti, lahko pa se ti preoblečejo v posebnem prostoru. PP prav tako ne razpolaga z garderobnimi prostori za policistke, tako da je (zdaj že nekdaj na PP zaposlena) policistka v ta namen uporabljala prostore čistilke. MNZ se ni posebej opredelilo do našega predloga, da se preuči možnosti ureditve primernega prostora, v katerem bi imeli ustrezne garderobe vsi policisti.
Pregled naključno izbranih primerov ni pokazal večjih nepravilnosti pri izpolnjevanju uradnih zaznamkov o pridržanju in sklepov ter odločb. Načeloma je bila dokumentacija zgledno urejena, pripombe policistov pod rubriko »nadzor pridržane osebe« so skrbno zabeležene, le pri enem izmed naključno izbranih primerov smo ugotovili, da na uradnem zaznamku nista bila zabeležena datum in ura vročitve pridržani osebi. Vodstvo nadzirane enote je na to nepravilnost nato opozorilo tudi MNZ.
