Pobudnica je zatrjevala, da je prisilna izterjava za globo v njenem primeru neutemeljena, saj jo je že plačala. Zatrjevanje pobudnice smo natančno proučili. Ugotovili smo, da ji je Mestno redarstvo Mestne občine Ljubljana izreklo 83,46 evra globe za prekršek. V pravnem pouku plačilnega naloga je bila tudi opozorjena, da lahko, če ne vloži zahteve za sodno varstvo, v osmih dneh po pravnomočnosti plačilnega naloga plača le polovico izrečene globe, sicer se izrečena globa prisilno izterja v celoti.

Pobudnica je na račun globe plačala 41,70 evra, kar ni polovica kazni (ta je 41,73 evra). Na račun globe za storjeni prekršek je namreč plačala tri cente manj od polovične globe. S tem si ni zagotovila plačila (le) polovične globe, ki jo omogoča člen 56a Zakona o prekrških kršitelju, ki ne vloži zahteve za sodno varstvo, če polovično globo plača v osmih dneh po pravnomočnosti plačilnega naloga. Ker torej pobudnica ni plačala celotne polovice izrečene globe (in ni vložila zahteve za sodno varstvo), je bila izvedena prisilna izterjava.

Varuh človekovih pravic RS tej odločitvi s pravnega stališča ni mogel oporekati. Zakonsko pravilo je v tem pogledu namreč jasno in ne dovoljuje izjem. Tako se je tudi v tem primeru izpolnil latinski izrek: »Zakon je krut, a je (še vedno) zakon«. Očitno je, da je bil namen pobudnice, da globo plača v polovičnem znesku. Zato veljavne pravne ureditve, ki narekuje izterjavo celotne globe skupaj s stroški postopka le zaradi treh centov, ne moremo oceniti kot prijazne. 6.6-23/2008