Natisni vsebino

2.6.6. Druge upravne zadeve

Letno poročilo 2001 - Poglavje 2.6.6.

2.6.6. Druge upravne zadeve

Pripad pobud, ki se nanašajo na uveljavljanje pravic po t.i. vojnihzakonih, je bil enak kot v prejšnjem letu. Skoraj vse pobude so senanašale na uveljavljanje statusa in pravic žrtev vojnega nasilja.Največ je bilo pobud zaradi dolgotrajnosti pritožbenega postopka priMinistrstvo za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ), nekaj pa tudipobud zaradi dolgotrajnosti postopka pri UE. V teh primerih je šloskoraj izključno za primere, ko je bila zadeva vrnjena z MDDSZ na prvostopnjo v ponovno odločanje.


V vseh primerih, ki so se nanašali na dolgotrajnost pritožbenegapostopka, smo posredovali pri MDDSZ za pospešitev postopka. Ugotovilismo, da MDDSZ opravlja revizije v zakonsko določenem roku, saj nismoprejeli nobene pobude, v kateri bi se pobudniki pritoževali zaradidolgotrajnosti revizijskega postopka. Ministrstvo je sporočilo, daopravljajo revizijo izdanih prvostopenjskih odločb, s katerimi sestrankam prizna status in pravice žrtve vojnega nasilja, v predpisanemšestmesečnem revizijskem roku. V enakem roku se praviloma rešujejo tudipritožbe strank zoper odločbe prve stopnje, s katerimi so bili strankampriznani status in pravice žrtve vojnega nasilja, saj ministrstvo zisto odločbo odloči o pritožbi in o reviziji take prvostopenjskeodločbe. Pritožbe zoper zavrnilne odločbe prve stopnje pa se rešujejo venem letu, v posameznih primerih pa še (veliko) dlje.


Pobudniki, ki so jim bili po Zakon o žrtvah vojnega nasilja(ZZVN) priznani ustrezen status in pravice, so vedno bolj nezadovoljni,ker ne morejo uveljaviti pravice do odškodnine, ki jim je priznana zodločbo. Zakon o skladu za poplačilo odškodnine žrtvam vojnega inpovojnega nasilja je bil sicer končno sprejet in tudi že spremenjen, nipa se še začel izvajati. V stikih s pristojnimi organi smo se zavzeliza to, da bi bilo pošiljanje pravnomočnih aktov o priznanju pravicorganizirano tako, da bi Slovenska odškodninska družba lahko postorilavse potrebno za izvajanje zakona v rokih, ki so v njem določeni, in dane bi prihajalo do novih zamud. Prvi del odškodnin v gotovini naj bibil izplačan po 15.1.2002. Pobudniki so tudi nezadovoljni z obsegompravic, ki jim jih priznava Zakon o plačilu odškodnine žrtvam vojnegain povojnega nasilja, zlasti teharske žrtve - ukradeni otroci.


Največ pobudnikov se je obrnilo na varuha s prošnjo za pomoč pripridobitvi odškodnine za materialno škodo, ki jo je povzročil okupatormed drugo svetovno vojno. Predpisi o žrtvah vojnega in povojneganasilja ne določajo pravice do poplačila odškodnine za materialnoškodo. Materialni oškodovanci druge svetovne vojne skušajo v tem deludoseči dopolnitev vojnih zakonov, vendar za zdaj še niso uspeli. Vsklopu teh prizadevanj je bila pri Ustavnem sodišču vložena pobuda zaoceno ustavnosti ZDen, ZZVN in Zakona o plačilu odškodnine žrtvamvojnega in povojnega nasilja.


S spremembami in dopolnitvami ZZVN in z odločbo Ustavnegasodišča št. U-I-298/00-8 z dne 5.4.2001 je bilo potrjeno naše stališče,ki smo ga obširno utemeljili v Lp 97, da zaradi enakosti pred zakonomni sprejemljivo, da se dodatne pravice iz pokojninskega zavarovanjapriznavajo žrtvam vojnega in povojnega nasilja za čas, ki se začne šestmesecev pred vložitvijo zahteve za ponovno odmero pokojnine pri ZPIZ,temveč pripada ta pravica najpozneje od dneva vložitve zahteve zapriznanje statusa in iz tega izvirajočih pravic.


Prejeli smo 33 pobud s tega področja, ki se vsebinsko nisobistveno razlikovale od lanskih: izplačilo odškodnine na podlagipridobljenega statusa po Zakonu o popravi krivic (ZPKri), prepočasnoodločanje vladne komisije o vloženih zahtevah in vprašanja, kakouveljaviti nekatere konkretne pravice po ZPKri. V nekaj primerih smoposredovali pri Komisiji Vlade RS za izvajanje ZPKri za pospešitev, večpobudnikov pa se je obrnilo na varuha, ker niso izpolnjevali pogojev zapridobitev statusa po ZPKri in so neupravičeno menili, da jim ga bolahko priskrbel varuh.


Državni zbor je ob obravnavanju letnih poročil varuha za leti1999 in 2000 sprejel sklep, v katerem poziva pristojne organe, najukrenejo vse potrebno za dostojno obeležitev grobišč po vojni pobitihoseb, za njihov simbolni pogreb, vzpostavitev seznamov teh oseb,pietetno ravnanje z najdenimi posmrtnimi ostanki in dostop svojcev dovseh podatkov o njihovi usodi. To je bila tudi tema, ki se je letospogosto obravnavala v medijih, predvsem zaradi najdb novih prikritihgrobišč. Vse dogajanje smo skrbno spremljali in ga bomo tudi vprihodnje, posebnih pobud s to vsebino pa nismo prejeli.


Število pobud se je bistveno povečalo. Precej pobudnikov se je obrnilo na varuha zaradi zamud pri povračilu stroškov iz naslova nadomestnega civilnega služenja.Več pobudnikov se je pritoževalo zoper obveznost 30-dnevnegausposabljanja za opravljanje nalog zaščite in reševanja, ki ga morajoopraviti državljani, ki uveljavljajo ugovor vesti po odsluženemvojaškem roku. Nekaj se jih je obrnilo na varuha, ker niso uspeli vpostopku za uveljavitev ugovora vesti vojaški dolžnosti, drugi pa nisobili zadovoljni s krajem ali organizacijo, v kateri so služili, in soželeli premestitev.

Največ pobudnikov se je obrnilo na varuha zaradi zamud pri povračilustroškov iz naslova nadomestnega civilnega služenja. Pobudniki sonavajali, da teh sredstev niso prejeli že več mesecev. V zvezi zobravnavo teh pobud smo opravili dve poizvedbi pri Ministrstvo zaobrambo (MO). Odgovor ministrstva je bil v obeh primerih enak.Pojasnili so nam, da so zaradi nelikvidnosti državnega proračuna obkoncu leta 2000 in zaradi nezadostnih sredstev v obdobju začasnegafinanciranja v letu 2001 izvajali povračila sredstev organizacijam zzamudo.


To problematiko smo predstavili na tiskovni konferenci varuha. Spredstavniki MO smo imeli informativni sestanek, prejeli pa smo tudiuradni odgovor ministra. Pojasnil nam je, da je v skladu s pogodbo opogojih in obveznostih v zvezi z izvajanjem nadomestne civilne službeizvajalec dolžan za državljane, ki jim je bila priznana pravica dougovora vesti in pri njem opravljajo nadomestno civilno službo,zagotoviti pogoje za nastanitev in prehrano ter druge pogoje tako, dabo obseg pravic in obveznosti državljanov, ki opravljajo nadomestnocivilno službo, enak obsegu pravic, ki jih imajo vojaki med služenjemvojaškega roka. Izvajalec je dolžan vsak prvi delovni dan v mesecuizplačati žepnino, določeno s Pravilnikom o denarnih prejemkih vojakov,gojencev in učencev vojaških šol (Ur. l. RS, št. 21/91, 19/93).Izvajalec je to dolžan storiti tudi če še ni prejel nadomestila od MO.Do avgusta 2001 je MO plačevalo stroške organizacijam na podlagipotrjenega računa s strani MNZ. Da bi skrajšali administrativnepostopke in s tem zagotovili plačilo v določenem roku, od tega datumaorganizacije izstavljajo račune neposredno na MO brez predhodnepotrditve MNZ.


Glede na vso navedeno problematiko je MO začelo postopke zaspremembo predpisov, ki urejajo področje ugovora vesti; to je Zakon ovojaški dolžnosti (ZVojD) in Uredba o uveljavljanju ugovora vestivojaški dolžnosti in o izvajanju civilne službe. S temi spremembamiželijo ustrezneje urediti navedeno področje, predvsem gledefinanciranja in nadzora nad opravljanjem nadomestne civilne službe.


Pobudnik je hotel zaprositi za novi potni list. Uslužbenka priokencu mu je hotela stari potni list še isti dan uničiti. Ker pa velikopotuje v tujino, večkrat tudi nepričakovano, se za zamenjavo niodločil. Uslužbenka mu je razložila, da stari potni list do prevzemanovega lahko obdrži le, če ima v starem še veljavni vizum ali če imanalog za službeno pot v času, ko bo tekel postopek. Pobudnik smatra, daso mu s takim postopkom kršene pravice, saj mu bo v času med vložitvijoprošnje in prevzemom novega potnega lista kršena pravica do svobodegibanja. Ni pa problem le prestopanje meje. Ker ima le staro osebnoizkaznico, ki že nekaj časa ne velja, bo med postopkom brez osebnegadokumenta. Poudarja, da je plačal stroške izdelave modrega potnegalista, ki ga mora sedaj zamenjati. Prav tako je drago plačal tudi staroosebno izkaznico, na kateri sicer piše, da velja do 24.9.2007, a je žepred časom prenehala veljati. Najmanj, kar bi od države pričakoval, je,da mu staro izkaznico brezplačno nadomesti z novo, ki bi veljala do24.9.2007.


MNZ je pojasnilo, da je bil po sprejetju novega zakona vsemupravnim enotam poslan dopis, da “se star potni list obvložitvi vloge za novega uniči (preluknja) in vrne prosilcu. Star potnilist se ne uniči le izjemoma, in sicer v primerih, ko prosilec, kivloži vlogo za izdajo novega potnega lista, v času do njegovega prejemastar potni list nujno potrebuje zaradi vsakodnevnega prehajanja državnemeje bodisi zaradi šolanja ali študija bodisi zaradi dela vtujini”. Prav tako so upravnim enotam poslali dopis, vkaterem so jih opozorili, da ni potrebe po prednostni izdelavi potnegalista, če ima prosilec še veljavni stari potni list. Vročitev novegapotnega lista se v takem primeru opravi na UE, do takrat pa prosilecstari potni list še obdrži pri sebi in ga uporablja.

Novi zakon je v prehodnih določbah res skrajšal veljavnost starih(modrih) potnih listov na največ dve leti po uveljavitvi zakona (to jedo 5.8.2002). Namen te določbe je področje potovalnih dokumentovuskladiti s pravnim redom Evropske unije. K tej odločitvi je pripomoglodejstvo, da veljavnost prvih izdanih starih potnih listov poteče sredileta 2001, veljavnost večine, izdane z desetletno veljavnostjo, paravno v letu 2002. Za zniževanje stroškov ob zamenjavi dokumentov jenovi Zakon o upravnih taksah znižal takse za vse vrste potnih listin. Vzakonu pa je predvideno tudi plačilo le polovične takse, če imetnikpotnega lista le-tega zamenja z novim pred potekom poloviceveljavnosti, za katero mu je bil potni list izdan.


K tem pojasnilom lahko pripišemo, da se razlogi za uničenjestarega potnega lista že ob vložitvi prošnje za novega ne zdijo dovoljprepričljivi. V tem času državljan nima nobene potne listine. Dozlorabe starega potnega lista ne more priti, če se novi potni listizroči šele ob oz. po vrnitvi starega. Glede stroškov pa bi kazalo takov tem kot v vseh drugih primerih, ko država na podlagi zakona skrajšaveljavnost izdanih dokumentov, to je pravnomočnih konkretnih upravnihaktov, vprašanje plačila urejati pravično, ob upoštevanju, kdo jestroške povzročil.


Pobudnica je pred kratkim prejela novi slovenski potni list.Moti jo, da je pred imenom njenega rojstnega kraja v Vojvodini oznakadržave rojstva s kodo YUG. V moževem rojstnem listu, ki je bil izdanhkrati z njenim, pred imenom rojstnega kraja (Ljubljana) ni kodiraneoznake države rojstva. Z vprašanji o razlogih za tako razlikovanje, ssvojimi ugovori in z opisom morebitnih neprijetnih posledic se jeobrnila na UE Ljubljana - Sektor za upravne notranje zadeve,Ministrstvo za zunanje zadeve (MZZ) in MNZ. Po večkratnih telefonskihprošnjah je dobila kopijo pojasnila MNZ konzularnemu sektorju MZZ, skaterim pa ni bila zadovoljna.


Pri pisnih poizvedbah na MNZ in pri neposrednih stikih z MNZ inMZZ smo poudarili, da mora po načelih pravne države normodajalec imetiustrezne razloge za kakršnokoli različno obravnavanje državljanov,hkrati pa mora to razlikovanje tudi nomotehnično ustrezno urediti.

Dobili smo pojasnila, da Zakon o centralnem registru prebivalstva,Zakon o prijavi prebivališča in novi Zakon o matičnih knjigah določajopojem kraja rojstva. Za rojene v Republiki Sloveniji je to občina innaselje, kjer je posameznik rojen oziroma vpisan v rojstno matičnoknjigo, za rojene v tujini pa država in kraj v tuji državi. Posameznik,rojen v tujini, zaradi tega, ker je v njegovem potnem listu poleg krajanavedena tudi država rojstva, pri prehajanju državnih mej ne bi smelimeti težav. Če bi se izjemoma to le zgodilo, je MNZ pripravljenoposredovati pri pristojnih organih take države.


V slovenski zakonodaji je torej kraj rojstva definiran tako, dapri rojenih v tujini vključuje tudi navedbo države, v kateri je rojstnikraj. Na vprašanje, ali je imel in ima zakonodajalec utemeljene indovolj tehtne razloge za različno opredelitev kraja rojstva - odvisnood tega, ali je bil državljan rojen v Republiki Sloveniji ali v tujini- , bi lahko dalo splošno veljaven odgovor samo Ustavno sodišče.Pobudnico smo seznanili z možnostjo, da lahko da Ustavnemu sodiščupobudo za presojo ustavnosti predpisov, ki definirajo kraj rojstva, čeje dodatni argumenti MNZ niso prepričali, sami pa nismo videlizadostnih razlogov, da bi predlagali tako presojo.

Pravne informacije   |   Zasebnost   |   Kontakt