Natisni vsebino

2.7. Okolje in prostor

Letno poročilo 1997 - Poglavje 2.7.

OKOLJE IN PROSTOR

Na področju, ki se nanaša na posege v okolje in urejanje prostora, smo v letu 1997 obravnavali 83 pobud. Prejeli smo 71 novih pobud; število in delež (2,5 odstotka) sta se ustalila približno na ravni prejšnjih let. Pobude so tako po vsebini kakor tudi po strukturi podobne tistim iz prejšnjih let. Njihova natančnejša analiza je bila obdelana že v prejšnjih poročilih, zato vseh pojavov, ki izhajajo iz obravnavanih pobud, v tem poročilu podrobneje ne prikazujemo.

Zadeve, ki jih obravnavamo v okviru tega poglavja, segajo tako na področje posegov v okolje kakor tudi na področje urejanja prostora. Veliko zadev, ki po svoji vsebini sodijo v področje okolja in prostora, sega tudi na področje upravnih zadev, saj gre pogosto tudi za upravne postopke.

Velik del prejetih pobud se nanaša na spore med posamezniki zaradi posegov v bivalno okolje. Spori med sosedi so pogosti in nastajajo največkrat zaradi različnih motečih imisij: hrupa, smradu, prahu in odpadnih voda. Veliko je pobud v zvezi z gradnjo ali širitvijo stanovanjskih in poslovnih objektov, postavljanjem ograj in pomožnih objektov, gradnjo cest in poti ter v zvezi z dostopnostjo poti. Najpogostejše pa so v tem okviru pobude, ki se nanašajo na črne gradnje in ukrepanje oziroma neukrepanje inšpekcijskih služb.

Drugi sklop problemov s tega področja se nanaša na opravljanje pridobitnih dejavnosti in s tem povezane težave, ki motijo prebivalce v neposredni bližini. Pri tem gre največkrat za prekoračevanje obratovalnega časa in s tem povezan hrup ter za neurejeno parkiranje.

Kot v prejšnjih letih tudi v obravnavanem obdobju nismo prejeli pobud, ki bi se nanašale na širšo problematiko varstva okolja oziroma posegov v okolje. Večina zadev je izhajala iz sosedskih sporov kot posledica delovanja emisij.

Že v prejšnjih poročilih smo podali oceno zakona o varstvu okolja iz leta 1993, ki ga brez podzakonskih predpisov v praksi skoraj ni mogoče neposredno uporabljati. Sprejemanje podzakonskih predpisov v celoti še ni končano. To posebej velja za določbo 78. člena zakona, ki ureja obveznost plačila odškodnine povzročiteljem razvrednotenja okolja ali nevarnosti za okolje. Ta določba, ki uvaja tako imenovano "ekološko rento", ni operacionalizirana s podzakonskim aktom, ki bi ga morala sprejeti vlada, zato prizadetim še naprej ostaja le možnost sodne uveljavitve odškodnine na podlagi zakona o obligacijskih razmerjih. Zato menimo, da je treba čimprej sprejeti podzakonski predpis, ki ga predvideva zakon, ali pa spremeniti to zakonsko določbo.

To, da širših problemov na področju varstva okolja nismo obravnavali, še ne pomeni, da jih ni oziroma da jih v prihodnje ne bomo obravnavali. Problematika varstva okolja, zlasti življenjsko pomembnih sistemov, kot so voda, zrak, tla in druge naravne dobrine, ter zavarovanje življenjskih razmer, zmanjševanje in preprečevanje škodljivih posledic posegov človeka v naravo, zbujajo čedalje večje zanimanje. Na celovitost obravnavanja varstva okolja opozarjajo stroka, gospodarstvo in naravovarstvene organizacije.

Varstvo okolja in urejanje prostora je področje, na katero lahko pomembneje vplivajo tudi lokalne skupnosti. Od njihovih odločitev je pogosto odvisno, kako kakovostno bo rešeno vprašanje rabe prostora in s tem tudi varovanje okolja. Zato prostorsko načrtovanje ne sme biti stihijsko in brez strokovnih podlag.

Večina obravnavnih primerov na področju urejanja prostora se je nanašala na probleme glede prostorskih dokumentov, posege v prostor brez dovoljenj in njihovo legalizacijo. Del vzrokov za nedovoljene posege v prostor je iskati v različnih odnosih in stiskah ljudi, pa tudi v postopkih upravnih organov. Stanovanjske stiske pogosto zahtevajo adaptacijo in prezidavo stanovanjskih prostorov. Tudi razvoj zasebnega podjetništva sili ljudi k adaptacijam in preurejanju stanovanjskih prostorov v poslovne. Postopki za pridobitev dovoljenj pa so dolgotrajni in sorazmerno dragi. Marsikdo preprosto začne delati brez dovoljenj ali na podlagi neustreznih dovoljenj.

Na nezakonite posege v prostor in črne gradnje se večinoma odzivajo sosedje. Pričakujejo, da bodo inšpekcijski organi učinkovito ukrepali in da bodo nezakonito zgrajeni objekti odstranjeni. Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor je omogočil široko legalizacijo črnih gradenj. Zato nekateri pobudniki ne morejo razumeti, da ima lahko črnograditelj na podlagi tega zakona možnost, da si za nezakonit poseg pridobi dovoljenje, namesto da bi črno gradnjo odstranil.

Na podlagi števila in vsebine prejetih pobud ugotavljamo, da se delo inšpektorata za okolje in prostor izboljšuje. Manj je pobud, ki kažejo na nepravilno ali nezakonito delo tega inšpektorata, čeprav to ne pomeni, da je tudi problemov na tem področju manj. Še vedno je opaziti, da se izvršljive odločbe ne izvedejo. Investitorji imajo marsikdaj pobudo v svojih rokah in s postopnim izvajanjem posameznih del prehitevajo inšpekcijske in upravne organe. Ko inšpektor ugotovi, da gre za nezakonito gradnjo, naloži investitorju, da si pridobi manjkajočo dokumentacijo, pristojni upravni organ pa opravljeni poseg legalizira. Investitor si tako z izsiljevanjem postopoma legalizira nedovoljeno gradnjo.

Veliko problemov na tem področju izvira iz nezakonitega, nepravilnega ali preprosto površnega dela pristojnih upravnih organov. Ti si v nekaterih primerih pred izdajo dovoljenj za poseg v prostor ali še pogosteje pred izdajo odločb o dovolitvi priglašenih del objektov oziroma prostorov na terenu ne ogledajo ali v postopek ne vključijo sosedov, ki bi morali sodelovati kot stranke. To je pogosto razlog za kasnejše nesporazume, obnovo postopkov in vključevanje inšpekcijskih služb.

Kar nekaj je primerov, ki se nanašajo na obratovanje lokalov v neposredni bližini naših pobudnikov. Najpogosteje gre za gostinske lokale ali obrtne delavnice, ki obratujejo v stanovanjski hiši ali strnjeni stanovanjski soseski. Konflikta ne bi bilo, če bi bila namembnost določenega urbanega prostora vnaprej načrtovana in določena. Zato je dolgoročno načrtovanje, zlasti rabe prostora in s tem posebej povezano varovanje ogroženih dobrin zelo pomembno. Na podlagi skrbnega in odgovornega načrtovanja ter ob sodelovanju prizadetih bi se prej uskladili različni interesi, ki se nanašajo na varstvo lastninske pravice, svobodo podjetniškega delovanja, varstvo narave in okolja ter pravico do zdravega življenjskega okolja.

V zvezi z delovanjem teh lokalov se ne upoštevajo tudi predpisani pogoji za opravljanje posamezne dejavnosti. Največkrat gre za kršitev obratovalnega časa gostinskih lokalov in hrup, ki ga povzročajo obiskovalci in njihova vozila. Pri reševanju teh problemov ima pomembno vlogo lokalna skupnost, ki vpliva na izdajo dovoljenja o obratovalnem času gostinskega lokala po 22. uri.

Prejeli smo tudi nekaj pobud zaradi hrupa pri izvedbi različnih javnih prireditev. Tudi to vprašanje morajo razrešiti upravni organi že pred izdajo odločbe o dovolitvi posamezne prireditve, saj kasneje ni mogoč niti nadzor niti ugotovitev, da je bila dovoljena raven hrupa prekoračena.

Obravnavali smo tudi nekaj pobud posameznikov in civilnih gibanj, ki so se združila z edinim namenom, da preprečijo gradnjo odlagališč komunalnih odpadkov na svojem območju. Največkrat nasprotujejo že izdelavi strokovnih podlag o najprimernejši lokaciji in niso pripravljeni obravnavati strokovnih argumentov, ki so podlaga za izdelavo prostorske dokumentacije. Njihov interes je sicer razumljiv, vendar pa včasih onemogoči že raziskave možnih lokacij za odlagališče. Tako se ti postopki podaljšujejo, iskanje lokacije novih odlagališč ob prepolnih obstoječih pa odlaga rešitev problema v prihodnost. Iz obravnavanih pobud ugotavljamo, da odlagališčem nasprotujejo zlasti tisti, ki niso najbliže načrtovani lokaciji, in zato izpadejo iz kroga upravičencev do odškodnine in drugih nadomestil. Marsikdaj se pokaže, da so občine v teh zadevah neučinkovite, zlasti kadar gre za skupne projekte več občin, zato bi bilo treba razmisliti o mehanizmih, ki bi razrešili takšne pat položaje z ustreznimi zakonskimi rešitvami, ki bi v najbolj kritičnih primerih omogočile določitev lokacij za komunalne odpadke na višji ravni odločanja.

Pravne informacije   |   Zasebnost   |   Kontakt