Natisni vsebino

3.4. Sodelovanje z državnimi in drugimi organi

Sodelovanje z državnimi in drugimi organi

Ob začetku delovanja varuha smo z namenom, da bi pojasnili pristojnosti in načine uresničevanja pristojnosti, opravili več pogovorov z državnimi in drugimi organi. Pogovore smo opravili predvsem s tistimi ministri in predstojniki organov, na katerih delo se je nanašalo največ pobud posameznikov, ki so se obračali na nas. Na pogovorih z ministrstvi smo opozarjali na najpogostejše probleme in hkrati dali tudi predloge za njihovo razrešitev. Posebno pozornost smo namenili notranjim pritožbenim možnostim v posameznem organu. Dogovarjali smo se tudi o načinih kontaktiranja pri obravnavi posameznih pobud.

Posebej velja omeniti sestanke s strokovno službo Komisije za peticije Državnega zbora, Službo VOX v Uradu predsednika vlade in s predstojniki posameznih inšpekcijskih služb. S strokovno službo Komisije za peticije in s Službo VOX je bil dogovorjen način sodelovanja zlasti v primerih, ko gre za obravnavo problemov istih pobudnikov. Varuh je z delom institucije seznanil tudi predsednika države in predsednika vlade.

V letu 1995 smo imeli pogovore z Ministrstvom za notranje zadeve, Ministrstvom za pravosodje, Ministrstvom za obrambo, Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstvom za okolje in prostor, Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije, Ministrstvom za zdravstvo, Prehodnim domom Republike Slovenije za tujce, Uradom za priseljevanje in begunce Vlade Republike Slovenije, Generalštabom slovenske vojske, Slovensko obveščevalno varnostno agencijo in Upravno enoto Ljubljana. Poleg navedenih pogovorov je bilo opravljenih še veliko delovnih sestankov na različnih ravneh s posameznimi službami vlade, organizacijskimi enotami ministrstev in drugimi organi.

V pogovoru z ministrom za notranje zadeve smo obravnavali vprašanja v zvezi z delom policije, posebej smo poudarili vprašanja, povezana z reševanjem vlog za pridobitev državljanstva in urejanjem statusa tujcev ter vstopa v državo.

V zvezi z delom policije smo poudarili svoje stališče, da bomo posebej pozorno obravnavali pobude, ki se nanašajo na postopke policije zoper posameznike. To naše stališče izhaja iz posebne občutljivosti uporabe policijskih pooblastil v odnosu do pravic posameznika. V zvezi z državljanstvom smo se zavzeli za pospešitev postopkov, zlasti z vlogami po 40. členu zakona o državljanstvu in pri drugih prednostnih skupinah.

V pogovoru smo obravnavali tudi probleme, ki so povezani z reorganizacijo državne uprave. Strinjali smo se, da se zaradi reorganizacije uprave ne sme poslabšati položaj posameznika pri uveljavljanju pravic v upravnih postopkih.

Na Ministrstvu za pravosodje smo posebej poudarili našo pristojnost za obiskovanje in pregledovanje zaporov ter opravljanje pogovorov z naključno izbranimi obsojenci. Ministrstvo smo opozorili na prevelike zaostanke na sodiščih. Posebej smo navedli zaostanke na delovnih in socialnih sodiščih, ki imajo konkretne posledice v slabši socialni varnosti državljanov. Da se vsem, ne glede na socialni položaj, zagotovi enaka možnost dostopa do sodišča, smo predlagali ponovno uvedbo brezplačne pravne pomoči tudi v civilnih postopkih, vsaj za določene vrste sporov.

Ministrstvo za obrambo smo opozorili na naše pristojnosti, povezane z vojaškimi obvezniki na služenju vojaškega roka, ki izhajajo iz zakona o varuhu človekovih pravic in zakona o obrambi. Priporočili smo, naj čimprej sprejmejo pravila službe in ustrezen pravilnik o pritožbenih možnostih vojaških obveznikov.

Govorili smo o problematiki vojaških stanovanj, tako tistih, kjer je ministrstvo zahtevalo izselitev, kot tudi tistih, kjer imajo posamezniki probleme z odkupom vojaških stanovanj po stanovanjskem zakonu. Glede zadržkov, ki jih ministrstvo daje za posamezne osebe v upravnih postopkih, smo opozorili, da morajo biti utemeljeni z nespornimi dejstvi, ki morajo biti ustrezno preverjena.

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve smo seznanili, da se velik del pobud pri varuhu nanaša na težak socialni položaj, uveljavljanje pravic v zvezi z brezposelnostjo in težave z zaposlovanjem ter kršitve pravic delavcev s strani delodajalcev. Poudarili smo pomen hitrega in učinkovitega dela ministrstva, zavodov za zaposlovanje in inšpekcij za delo pri obravnavanju navedenih problemov. Ker je veliko pobud povezanih s tako imenovanimi vojnimi zakoni, smo poudarili potrebo po njihovem čimprejšnem sprejetju.

Poudarili smo potrebo, da bi centri za socialno delo dajali brezplačno pravno pomoč v sodnih postopkih s socialno problematiko.

Ministrstvo za okolje in prostor smo opozorili na velike zaostanke pri obravnavi pritožb v upravnih postopkih. Poudarili smo potrebo po racionalizaciji predpisov s področja urejanja prostora, da bi se poenostavili postopki (združitev lokacijskega in gradbenega postopka, postavitev realnih rokov za izdajo upravnih odločb). Opozorili smo na težave, ki nastajajo v zvezi z uresničevanjem stanovanjskega zakona in na še vedno pereč problem črnih gradenj. Zlasti smo opozorili na dosledno uporabo pooblastil inšpekcije za okolje in prostor pri preprečevanju novih črnih gradenj. Predlagali smo tudi čimprejšno pripravo zakona o lastninjenju stavbnih zemljišč.

Ministrstvo za zdravstvo smo seznanili, da pobud, ki se nanašajo na njihovo področje, ni veliko. Tako je morda tudi zato, ker pritožbeni mehanizmi v zdravstvu še niso ustrezni in ker pacienti in zavarovanci z njimi niso seznanjeni. Na pogovoru smo obravnavali tudi vprašanja, povezana z zasebno zdravstveno dejavnostjo, s psihiatričnim zdravljenjem in pravico do vpogleda v zdravstveno dokumentacijo.

Opozorili smo, da privatizacija zdravstva ne sme vplivati na raven in kakovost zdravstvenih storitev. Glede vprašanj, povezanih s psihiatričnim zdravljenjem, smo oboji ugotovili potrebo po novelaciji predpisov s tega področja. Zlasti bi bilo treba zelo natančno urediti postopek napotitve na zdravljenje proti volji posameznika v psihiatrične bolnišnice. Opozorili smo, da nedodelana zakonodaja poveča možnosti za zlorabe.

Z načelnikom Generalštaba slovenske vojske smo govorili o izvajanju pristojnosti varuha človekovih pravic v skladu z 52. členom zakona o obrambi. Povedali smo, da bomo v okviru svojega dela pregledovali vojašnice. Posebej smo opozorili, da je treba v novih pravilih službe urediti notranje pritožbene možnosti zunaj linij poveljevanja. Dogovorili smo se tudi za obisk ene izmed vojašnic.

S predstavniki Prehodnega doma Republike Slovenije za tujce in Urada za priseljevanje in begunce smo obravnavali zlasti problematiko začasnih beguncev v Sloveniji in oseb, ki nimajo urejenega statusa. Opozorili smo, da je nujno celovito urediti to področje, zlasti da se ne bi več dogajalo, da bi puščali ljudi brez urejenega statusa oziroma brez možnosti za ureditev svojega statusa. Dogovorili smo se tudi, da bomo spremljali obravnavo zakona o začasnem zatočišču z vidika varstva človekovih pravic.

Na Upravni enoti Ljubljana smo se seznanili z organizacijo in delovanjem uprave po njeni reorganizaciji. Dogovorili smo se tudi o načinu kontaktiranja glede na razpršenost upravnih služb na območju upravne enote. Opozorili smo na nekorekten odnos uslužbencev do strank, kar izhaja iz pobud, naslovljenih na varuha. Posebej izrazito se to kaže pri postopkih, povezanih z urejanjem državljanstva in statusa tujcev.

Vodstvo upravne enote je opozorilo na problem ustreznega nagrajevanja delavcev, katerega posledica je pomanjkanje ustreznih strokovnih kadrov za vodenje najzahtevnejših postopkov.

Pravne informacije   |   Zasebnost   |   Kontakt Izvedba: Nova Vizija d.d.