Natisni vsebino

Z obiska zapora, ombudsmana, azila in sodišča

13.03.1997 17:24
Kategorija: Članki


 

      Avtor: Ivan Šelih, svetovalec
      Publikacija: Pravna praksa
      Datum objave: 13.3.1997
      Številka: 371
      Stran: 30

Z OBISKA ZAPORA, OMBUDSMANA, AZILA IN SODIŠČA

V okviru razširjenega programa so nam organizatorji srečanja omogočili tudi obisk nekaj danskih institucij. Tako se nam je ponudila izvrstna priložnost, da spoznamo življenje in delo nekaterih (tujih) ustanov, ki se v vsakdanjiku srečujejo s problemi varovanja in promocije človekovih pravic, o čemer so potekali pogovori v preteklih dneh.

Prvi obisk je bil namenjen (državnemu) zaporu Vridsloselille v kraju Alberslund, ki je oddaljen le nekaj kilometrov od centra danskega glavnega mesta. Gre za zaprti (filadelfijski) tip zapora, ki je največji te vrste v državi. Zgrajen je bil v letu 1851.

Na vhodu v zapor nas je sprejel upravnik zapora s svojima pomočnikoma. Ti so nas v sprehodu skozi objekt seznanili z zaporniškim režimom in z vso prijaznostjo odgovarjali na naša vprašanja, ki jih ni bilo malo.

Ob našem obisku se je v zaporu nahajalo 250 obsojencev, sicer pa je v zaporu prostora za 350 obsojencev. Namen zapora je izolacija oseb, ki so zagrešila različna kazniva dejanja. Upravnik je poudaril, da se trudijo zaporniški režim čimbolj demokratizirati. To se najbolj odraža pri ohranjanju stikov obsojencev z zunanjim svetom. Tako imajo obsojenci pravico do nekajurnih obiskov (vsak teden) svojih bližnjih. Poleg tega načeloma vsak obsojenec po določeni prestani kazni zapora pridobi pravico do prostih izhodov iz zapora. Ti so praviloma vsak tretji teden. Pri tem je v primerjavi z našo ureditvijo gotovo najbolj očitna razlika ta, da ti izhodi niso pogojeni z njegovim dobrim obnašanjem v zaporu, s pridobitvijo zaupanja oz. drugimi morebitnimi predpogoji. Druga takšna zanimivost pa je ta, da si obsojenci hrano pripravljajo povsem sami. Tako si sami določijo jedilnik, priskrbijo potrebne stvari z denarjem, ki ga zaslužijo z delom v zaporu, hrano pa si nato pripravijo v priročnih kuhinjah po posameznih oddelkih. Vsak obsojenec, ki dela, povprečno zasluži okoli 300 DKK na teden, kar znaša približno 7.200 SIT, s pridnim delom pa lahko tudi bistveno več. Ob tem bo morda zanimiv podatek upravnika zapora, da Danska sicer na zaprto osebo na dan porabi 1.000 DKK.

Po obhodu zapora pa smo imeli priložnost, da smo se brez prisotnosti vodstva zapora srečali z izvoljenim predstavnikom obsojencev. Ta predstavlja vez obsojencev z zaporniško oblastjo. Njegova naloga je, da sodeluje pri pogovorih, pogajanjih, ki se nanašajo na pravice in dolžnosti obsojencev. Prav tako pa preprečuje ali rešuje morebitne spore med obsojenci. Deležen je bil številnih naših vprašanj, morda pa velja omeniti njegov kategoričen odgovor, da v zaporu ni primerov, v katerih bi pazniki zlorabili svoja pooblastila.

Nato smo obiskali danskega ombudsmana (Folketingets Ombudsmand). Seznanili smo se z njegovo ustanovitvijo, pristojnostmi, načinom dela in ostalim v zvezi z zadevami, ki jih obravnava.

Podlago za njegovo delovanje daje 55. člen danske ustave iz leta 1953. Zakon o ombudsmanu pa so sprejeli leta 1954 in ga kasneje večkrat dopolnili oziroma spremenili.

Ombudsmana, ki mora biti priznan pravni strokovnjak, izvoli danski parlament praviloma po vsakokratnih parlamentarnih volitvah. Ta ga lahko tudi kadarkoli razreši. Pri delu je popolnoma neodvisen in samostojen. Njegov urad trenutno sestavlja 20 pravnikov, 12 članov administracije in nekaj absolventov prava, ki pri njem opravljajo prakso.

Naloga ombudsmana je nadzirati izvršilno vejo oblasti, predvsem v smislu dobrega upravljanja funkcij, ki so ji podeljene. S kasnejšimi spremembami zakona se je njegova pristojnost razširila tudi na organe lokalne uprave. Danski ombudsman torej ne more nadzirati delo sodišč in sodnikov ter dela parlamenta.

Deluje na podlagi individualnih pritožb, postopek pa lahko začne tudi po lastni pobudi. V letu 1995 je obravnaval 3.030 zadev, od katerih se jih največ nanaša na zadeve v pristojnosti ministrstva za notranje zadeve (26,3 odstotka) in ministrstva za socialne zadeve (24,6 odstotka), sledi pa ministrstvo za pravosodje (19,8 odstotka) ter ministrstvo za kmetijstvo ter ribištvo (8,0 odstotka).

Približno polovico zadev zaključijo v t.i. skrajšanem postopku (1.574 zadev). V 920 primerih je bil za to npr. razlog v tem, da pritožniki niso izčrpali vseh pravnih sredstev, ki so jim bila na voljo, sledijo pa zadeve, ki ne sodijo v njegovo pristojnost. V ostalih zadevah (1.389), ki jih je ombudsman vzel v nadaljnjo obravnavanje, je po pridobitvi vseh potrebnih podatkov oz. informacij v 310 primerih izdal priporočilo oziroma izrazil svojo kritiko. Njegovim priporočilom so pristojne oblasti sledile skoraj v vseh primerih.

V okviru svojih pristojnosti ombudsman pogosto nadzira tudi javne ustanove, kot so zapori, vojašnice, bolnišnice in podobno.

Naslednji dan smo obiskali Center za azil - Sandholmljeren v kraju Birkerod. V tem centru so nastanjene osebe, ki želijo na Danskem pridobiti azil. Z centrom upravlja Rdeči križ, ki v ta namen redno zaposluje 80 ljudi.

V lanskem letu so v tem centru registrirali 6.000 oseb z željo po pridobitvi azila. Danska v zvezi s tem ločuje dva statusa in sicer begunca v smislu konvencije o položaju beguncev iz leta 1951 in t.i. de facto status begunca (ta status ministrstvo za notranje zadeve podeljuje v izjemnih primerih predvsem zaradi humanitarnih razlogov, če ni pogojev za prvega).

Po prihodu na Dansko posameznike nastanijo v takšne centre in jih registrirajo. Policija nato v razgovoru skuša pridobiti najbolj osnovne podatke o razlogih za iskanje azila, izvor osebe, osebne podatke in podatke o potovalni poti na Dansko. Kolikor obstajajo dvomi o identiteti posameznika, lahko policija odredi pridržanje v zaprtih, ograjenih prostorih centra. Zoper to odločitev je možna pritožba na ministrstvo za notranje zadeve. Takšno pridržanje lahko traja največ tri dni, sicer mora o podaljšanju odločiti sodišče.

Potem je na vrsti izpolnjevanje prošnje (obrazca) za pridobitev azila, ki je na voljo v številnih svetovnih jezikih. Pri tem je na voljo tudi pomoč prevajalca. Sledi zasliševanje s strani Direktorata za tujce oz. policije. O dodelitvi azila na prvi stopnji odloči Direktorat za tujce. Odločitev temelji na pridobljenih informacijah o stanju v državi, iz katere oseba prihaja, na podlagi navedb prošnje in rezultatov zaslišanj. Kolikor se prošnji ne ugodi (le v 30%), se primer odstopi organu druge stopnje, ki je Danish Refugee Board (predseduje mu sodnik). V tem primeru se posamezniku dodeli tudi strokovna pomoč odvetnika. Odločitev organa druge stopnje je dokončna možna je le obnova postopka!) in kolikor je negativna, mora posameznik državo zapustiti praviloma v petnajstih dneh. Azil v številnih primerih pridobijo osebe iz Somalije, Iraka, Afganistana in Palestnici iz Libanona.

Kolikor je prošnja za dodelitev azila očitno neutemeljena, pa lahko o njej dokončno odloči že kar prvostopenjski organ - Direktorat za tujce (brez možnosti pritožbe!), če se s tem strinja tudi Danish Refugee Council, ki je neodvisna humanitarna organizacija.

Zanimivost centra v tem je, da je ta popolnoma odprt. Osebe v njem zadržujejo predvsem z drugimi ukrepi, kot npr. z zahtevo, da morajo biti vedno na voljo za morebitna zaslišanja, sicer se primer takoj opusti.

V zadnjem obisku pa smo obiskali sodišče prve stopnje za mesto Kopenhagen. Na tem sodišču dela 41 sodnikov oziroma sodnic, v približnem enakem razmerju po spolu. Vsak sodnik ima svoj oddelek z osebjem, ki ga potrebuje pri delu. Sodnik običajno rešuje vse zadeve in torej ni delitve spisov glede na vrsto spora. Vsak sodnik prejema enako plačo ne glede na njegovo uspešnost, učinkovitost ali druge okoliščine.

Letni pripad spisov na tem sodišču je nekaj manj kot 40.000 spisov. Od tega je 12.000 civilnih spisov, 27.000 pa kazenskih. Poslovanje s spisi se vodi dvojno in sicer računalniško ter na klasičen način - v papirnati obliki.

Fascinantni podatki pa se nanašajo na čas reševanja posameznih zadev. Tako so civilne zadeve praviloma rešene v roku šestih mesecev, kazenske pa v treh do štirih mesecih. Vendar pa smo bili opozorjeni, da lahko predkazenski (policijski) postopek poteka bistveno dlje in da na tem področju pripravljajo spremembe zakonodaje.

 

 


Nazaj
Pravne informacije   |   Zasebnost   |   Kontakt Izvedba: Nova Vizija d.d.