Natisni vsebino

2.7. The enivornment and physical planning

Annual Report 1997

THE ENVIRONMENT AND PHYSICAL PLANNING

In 1997 we investigated 83 complaints relating to the environment and physical planning. A large number of these complaints related to disputes between individuals because of encroachments on the environment in which people live. Disputes between neighbours are frequent and for the most part arise because of intrusive immissions such as noise, smell, dust and waste water. There are several complaints relating to the construction or extension of residential and commercial buildings, the erection of fences and auxiliary facilities, the building of roads and paths, and access. The commonest complaints in this area are those relating to unlicensed construction and the measures taken or not taken by inspection services.

The other group of problems from this area relate to carrying out commercial activities and the related difficulties which disturb inhabitants in the immediate vicinity. For the most part these involve exceeding operating hours and the associated noise, and disorderly parking.

Previous reports contained an assessment of the 1993 Law on the Protection of the Environment, which in practice is almost impossible to use directly without non-statutory acts. The processing of passing the non-statutory acts is not yet complete. This applies in particular to the provision of Article 78 of the law, which governs the compensation liability of those devaluing the environment or causing danger to the environment. This provision, which introduces the so-called ‘ecological revenue’ has not been operationalised by the non-statutory act which the government was supposed to pass, and therefore affected parties are only left with the possibility of judicial assertion of damages claims on the basis of the Law on Obligational Relations. We therefore believe that the non-statutory regulation envisaged by the law should be passed as soon as possible or that this legal provision should be changed.

Environmental protection and physical planning is an area on which local communities can also have an important influence. It frequently depends on their decisions how well the issue of land use will be settled, and with it how well the environment will be protected. This means that physical planning should not be haphazard and unprofessional. Most of the cases investigated from the area of physical planning related to problems involving planning documents, unlicensed building work and the legalisation of unlicensed buildings. Illegal and unlicensed building work is in most cases reported by neighbours. They expect the inspection bodies to take effective measures and that the illegally constructed buildings will be removed. The law governing the regulation of settlements and other encroachments on the environment enabled the broad legalisation of unlicensed buildings. Some complainants are unable to understand that an unlicensed builder can have the possibility, on the basis of this law, of obtaining a license for his illegal building rather than being forced to remove it. On the basis of the number and contents of the complaints received we find that the work of the environment and physical planning inspectorate is improving.

Quite a number of cases relate to the operating of business premises in the direct vicinity of our complainants. In most cases these are catering businesses or industrial workshops operating in apartment buildings or dense residential neighbourhoods. There would not be any conflict if the purpose of use of a particular urban area was planned and determined in advance. Long-term planning, particularly of land use and the protection of threatened property, which is closely connected to it, is therefore extremely important. A further problem relating to the operation of these businesses is the failure to observe the conditions prescribed for the carrying out of an individual activity. For the most part this involves infringement of operating hours of catering businesses and noise caused by patrons and their vehicles. The local community has an important role in resolving these problems, since it has an influence on the issuing of licences to operate a catering business after 10.00 p.m. We have also received some complaints relating to noise caused by various public events.

We have also investigated some complaints from individuals and civil movements formed for the single purpose of preventing the construction of municipal refuse dumps in their area. In most cases they oppose even the drawing up of technical frameworks on the most suitable location and are not prepared to discuss the technical arguments which are the basis for the drawing up of planning documentation. Their interest is understandable but it sometimes prevents even research of potential locations for refuse dumps. It is frequently shown that municipalities are ineffectual in such cases, especially when they involve joint projects by several municipalities. It would therefore be necessary to consider the mechanisms which would resolve such stalemate situations by means of suitable legal solutions which in the most critical cases would allow the determining of locations for municipal refuse to take place at the highest decision-making level.

Letno poročilo 1997 - Poglavje 2.7.

OKOLJE IN PROSTOR

Na področju, ki se nanaša na posege v okolje in urejanje prostora, smo v letu 1997 obravnavali 83 pobud. Prejeli smo 71 novih pobud; število in delež (2,5 odstotka) sta se ustalila približno na ravni prejšnjih let. Pobude so tako po vsebini kakor tudi po strukturi podobne tistim iz prejšnjih let. Njihova natančnejša analiza je bila obdelana že v prejšnjih poročilih, zato vseh pojavov, ki izhajajo iz obravnavanih pobud, v tem poročilu podrobneje ne prikazujemo.

Zadeve, ki jih obravnavamo v okviru tega poglavja, segajo tako na področje posegov v okolje kakor tudi na področje urejanja prostora. Veliko zadev, ki po svoji vsebini sodijo v področje okolja in prostora, sega tudi na področje upravnih zadev, saj gre pogosto tudi za upravne postopke.

Velik del prejetih pobud se nanaša na spore med posamezniki zaradi posegov v bivalno okolje. Spori med sosedi so pogosti in nastajajo največkrat zaradi različnih motečih imisij: hrupa, smradu, prahu in odpadnih voda. Veliko je pobud v zvezi z gradnjo ali širitvijo stanovanjskih in poslovnih objektov, postavljanjem ograj in pomožnih objektov, gradnjo cest in poti ter v zvezi z dostopnostjo poti. Najpogostejše pa so v tem okviru pobude, ki se nanašajo na črne gradnje in ukrepanje oziroma neukrepanje inšpekcijskih služb.

Drugi sklop problemov s tega področja se nanaša na opravljanje pridobitnih dejavnosti in s tem povezane težave, ki motijo prebivalce v neposredni bližini. Pri tem gre največkrat za prekoračevanje obratovalnega časa in s tem povezan hrup ter za neurejeno parkiranje.

Kot v prejšnjih letih tudi v obravnavanem obdobju nismo prejeli pobud, ki bi se nanašale na širšo problematiko varstva okolja oziroma posegov v okolje. Večina zadev je izhajala iz sosedskih sporov kot posledica delovanja emisij.

Že v prejšnjih poročilih smo podali oceno zakona o varstvu okolja iz leta 1993, ki ga brez podzakonskih predpisov v praksi skoraj ni mogoče neposredno uporabljati. Sprejemanje podzakonskih predpisov v celoti še ni končano. To posebej velja za določbo 78. člena zakona, ki ureja obveznost plačila odškodnine povzročiteljem razvrednotenja okolja ali nevarnosti za okolje. Ta določba, ki uvaja tako imenovano "ekološko rento", ni operacionalizirana s podzakonskim aktom, ki bi ga morala sprejeti vlada, zato prizadetim še naprej ostaja le možnost sodne uveljavitve odškodnine na podlagi zakona o obligacijskih razmerjih. Zato menimo, da je treba čimprej sprejeti podzakonski predpis, ki ga predvideva zakon, ali pa spremeniti to zakonsko določbo.

To, da širših problemov na področju varstva okolja nismo obravnavali, še ne pomeni, da jih ni oziroma da jih v prihodnje ne bomo obravnavali. Problematika varstva okolja, zlasti življenjsko pomembnih sistemov, kot so voda, zrak, tla in druge naravne dobrine, ter zavarovanje življenjskih razmer, zmanjševanje in preprečevanje škodljivih posledic posegov človeka v naravo, zbujajo čedalje večje zanimanje. Na celovitost obravnavanja varstva okolja opozarjajo stroka, gospodarstvo in naravovarstvene organizacije.

Varstvo okolja in urejanje prostora je področje, na katero lahko pomembneje vplivajo tudi lokalne skupnosti. Od njihovih odločitev je pogosto odvisno, kako kakovostno bo rešeno vprašanje rabe prostora in s tem tudi varovanje okolja. Zato prostorsko načrtovanje ne sme biti stihijsko in brez strokovnih podlag.

Večina obravnavnih primerov na področju urejanja prostora se je nanašala na probleme glede prostorskih dokumentov, posege v prostor brez dovoljenj in njihovo legalizacijo. Del vzrokov za nedovoljene posege v prostor je iskati v različnih odnosih in stiskah ljudi, pa tudi v postopkih upravnih organov. Stanovanjske stiske pogosto zahtevajo adaptacijo in prezidavo stanovanjskih prostorov. Tudi razvoj zasebnega podjetništva sili ljudi k adaptacijam in preurejanju stanovanjskih prostorov v poslovne. Postopki za pridobitev dovoljenj pa so dolgotrajni in sorazmerno dragi. Marsikdo preprosto začne delati brez dovoljenj ali na podlagi neustreznih dovoljenj.

Na nezakonite posege v prostor in črne gradnje se večinoma odzivajo sosedje. Pričakujejo, da bodo inšpekcijski organi učinkovito ukrepali in da bodo nezakonito zgrajeni objekti odstranjeni. Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor je omogočil široko legalizacijo črnih gradenj. Zato nekateri pobudniki ne morejo razumeti, da ima lahko črnograditelj na podlagi tega zakona možnost, da si za nezakonit poseg pridobi dovoljenje, namesto da bi črno gradnjo odstranil.

Na podlagi števila in vsebine prejetih pobud ugotavljamo, da se delo inšpektorata za okolje in prostor izboljšuje. Manj je pobud, ki kažejo na nepravilno ali nezakonito delo tega inšpektorata, čeprav to ne pomeni, da je tudi problemov na tem področju manj. Še vedno je opaziti, da se izvršljive odločbe ne izvedejo. Investitorji imajo marsikdaj pobudo v svojih rokah in s postopnim izvajanjem posameznih del prehitevajo inšpekcijske in upravne organe. Ko inšpektor ugotovi, da gre za nezakonito gradnjo, naloži investitorju, da si pridobi manjkajočo dokumentacijo, pristojni upravni organ pa opravljeni poseg legalizira. Investitor si tako z izsiljevanjem postopoma legalizira nedovoljeno gradnjo.

Veliko problemov na tem področju izvira iz nezakonitega, nepravilnega ali preprosto površnega dela pristojnih upravnih organov. Ti si v nekaterih primerih pred izdajo dovoljenj za poseg v prostor ali še pogosteje pred izdajo odločb o dovolitvi priglašenih del objektov oziroma prostorov na terenu ne ogledajo ali v postopek ne vključijo sosedov, ki bi morali sodelovati kot stranke. To je pogosto razlog za kasnejše nesporazume, obnovo postopkov in vključevanje inšpekcijskih služb.

Kar nekaj je primerov, ki se nanašajo na obratovanje lokalov v neposredni bližini naših pobudnikov. Najpogosteje gre za gostinske lokale ali obrtne delavnice, ki obratujejo v stanovanjski hiši ali strnjeni stanovanjski soseski. Konflikta ne bi bilo, če bi bila namembnost določenega urbanega prostora vnaprej načrtovana in določena. Zato je dolgoročno načrtovanje, zlasti rabe prostora in s tem posebej povezano varovanje ogroženih dobrin zelo pomembno. Na podlagi skrbnega in odgovornega načrtovanja ter ob sodelovanju prizadetih bi se prej uskladili različni interesi, ki se nanašajo na varstvo lastninske pravice, svobodo podjetniškega delovanja, varstvo narave in okolja ter pravico do zdravega življenjskega okolja.

V zvezi z delovanjem teh lokalov se ne upoštevajo tudi predpisani pogoji za opravljanje posamezne dejavnosti. Največkrat gre za kršitev obratovalnega časa gostinskih lokalov in hrup, ki ga povzročajo obiskovalci in njihova vozila. Pri reševanju teh problemov ima pomembno vlogo lokalna skupnost, ki vpliva na izdajo dovoljenja o obratovalnem času gostinskega lokala po 22. uri.

Prejeli smo tudi nekaj pobud zaradi hrupa pri izvedbi različnih javnih prireditev. Tudi to vprašanje morajo razrešiti upravni organi že pred izdajo odločbe o dovolitvi posamezne prireditve, saj kasneje ni mogoč niti nadzor niti ugotovitev, da je bila dovoljena raven hrupa prekoračena.

Obravnavali smo tudi nekaj pobud posameznikov in civilnih gibanj, ki so se združila z edinim namenom, da preprečijo gradnjo odlagališč komunalnih odpadkov na svojem območju. Največkrat nasprotujejo že izdelavi strokovnih podlag o najprimernejši lokaciji in niso pripravljeni obravnavati strokovnih argumentov, ki so podlaga za izdelavo prostorske dokumentacije. Njihov interes je sicer razumljiv, vendar pa včasih onemogoči že raziskave možnih lokacij za odlagališče. Tako se ti postopki podaljšujejo, iskanje lokacije novih odlagališč ob prepolnih obstoječih pa odlaga rešitev problema v prihodnost. Iz obravnavanih pobud ugotavljamo, da odlagališčem nasprotujejo zlasti tisti, ki niso najbliže načrtovani lokaciji, in zato izpadejo iz kroga upravičencev do odškodnine in drugih nadomestil. Marsikdaj se pokaže, da so občine v teh zadevah neučinkovite, zlasti kadar gre za skupne projekte več občin, zato bi bilo treba razmisliti o mehanizmih, ki bi razrešili takšne pat položaje z ustreznimi zakonskimi rešitvami, ki bi v najbolj kritičnih primerih omogočile določitev lokacij za komunalne odpadke na višji ravni odločanja.

Legal information   |   Privacy   |   Contact Made by: Nova Vizija d.d.