Natisni vsebino

3.2. Method and forms of work

Annual Report 1996

METHOD AND FORMS OF WORK

Characteristics of work in the second year

One of the features of 1995, the first year in which this institution operated, was that many individuals who turned to the ombudsman were not aware of what he could actually do. This was demonstrated by the fact that many of the complaints received did not meet the necessary conditions in order for us to deal with them. In 1996 there was a marked improvement in the understanding of the role and powers of the ombudsman, resulting from numerous activities aimed at presenting the institution and its responsibilities. These included a number of appearances by the ombudsman and his colleagues in the media, in roundtable discussions, at schools and elsewhere. The publication of the 1995 annual report also helped to give the general public a better understanding of our work, especially since that first report contained a detailed presentation of the role and responsibilities of the institution. We found that in our second year people had quite a good understanding of the work we do, and that they also have confidence in us. This confidence is reflected in the growing number of complaints registered with us. We should mention, too, that in some cases people are re-applying to us after the ombudsman has been able to resolve successfully an initial problem. We are also finding that the proportion of complaints received which actually fall within the area of responsibility of the ombudsman and meet the necessary conditions is rising. 

Method of work

It has been a feature of the second year that the majority of complaints received were dealt with using the abridged procedure. The abridged procedure incorporates certain phases of the investigation procedure. For this reason there were few full investigations. As a rule the abridged procedure option is used when the state of facts and views of the affected party are evident from the documentation enclosed with the complaint. Many complaints do not have the appropriate documentation enclosed; in other cases, it is impossible to make out the actual and legal state of facts. In such cases we requested additional information from the complainant and made inquiries at the official body to which the infringement or irregularity related. We did not issue investigation orders in such cases. We only decide to launch an investigation when the assessment procedure involves several different aspects. We draw special attention to the fact that the ombudsman=s procedure is informal. We feel that investigations should only be launched in more unusual and complicated cases, when even after exhaustive inquiries at the relevant body and elsewhere it is still impossible to establish the basic facts and circumstances which would enable the ombudsman to reach a decision. 

Discussions with clients

At the sixth conference of the International Ombudsman Institute (IOI), which took place in Buenos Aires in October 1996, a declaration was passed which stressed among other things that one of the fundamental characteristics of the institution of ombudsman is accessibility. We devote a lot of attention to this aspect. Anyone who comes to us during office hours has the opportunity to lodge a complaint and talk to the appropriate official, or get information on the processing of a previously lodged complaint. We also have meetings with complainants by appointment. The advantage of this method lies in the fact that through direct conversation with a complainant we are able to establish more quickly the basic circumstances of the problem and immediately acquaint him with the method of dealing with it and the course to take in order to solve it, and at the same time we can give advice and explain the other possibilities open to the complainant. Discussions with complainants are handled by the ombudsman and his deputies and all staff whose work involves dealing with complaints. 

Discussions outside Ljubljana

By arranging discussions in larger towns around Slovenia we aim to facilitate discussions with the ombudsman for individuals who live in more out-of-the-way places. Visits are always announced in advance in local newspapers so that interested individuals have plenty of time to make an appointment.

It is a feature of the discussions held outside Ljubljana that the nature of the problems brought by complainants to the ombudsman covers the entire spectrum of problems that we deal with in complaints. It is gratifying that in most cases the people who come to talk to us for the first time are aware of our powers.

As well as discussions with individuals the ombudsman also undertook other work in the places he visited. He familiarised himself with living conditions in prisons and met prisoners and detainees who wished to talk to him. He inspected the living conditions of a mental health institution, visited a police station and inspected their detention cells, visited a branch of the transit centre for aliens, met the managers of a mothers= home, etc.

In 1996 there were more than twenty visits to prisons around Slovenia and over a hundred discussions with prisoners. Most of the visits were to the prison in Ljubljana, which is understandable given the number of prisoners there. There were three visits to the prison at Dob pri Mirni. During a visit to this prison in November 51 discussions were held with prisoners. We also organised discussions on several occasions with prisoners at the prison in Maribor and the youth remand centre in Celje, where special attention was paid to living conditions. 

Public relations

Public relations are important to our work because pressure from the public can help speed up the resolution of issues which concern a larger group of people. For this reason we devote special attention to keeping people informed about our work, especially about our handling of certain issues which are important to the individual from the point of view of the protection of human rights. In 1996 we held seven press conferences in Ljubljana and six press conferences in other places we visited in order to hold discussions with individuals. At the press conferences the ombudsman reported on our work and on violations and irregularities which were established while processing individual complaints. We prepared special reports containing all important data and information for the individual press conferences.

To coincide with the visit of the ombudsmen from the Federation of Bosnia-Herzegovina we held a press conference at which they gave an introduction to their work. Journalists were particularly interested in the presentation of problems dealt with by the ombudsmen in the light of conditions in their country. We also held special press conferences to coincide with the presentation of the first annual report to the National Assembly and Human Rights Day. 

Relations with state bodies and other institutions

Cooperation with state bodies and other institutions has in our opinion been good. Only in rare cases did official bodies fail to respond appropriately to the intervention of the ombudsman. As a rule state bodies take into account our proposals, opinions and findings for the solving of problems. We are finding that getting state bodies and other institutions to carry out our instructions is not a major problem. We have not encountered any serious difficulties in obtaining the information necessary for dealing with complaints, or in cases we have wanted to examine documents or carry out inspections of prisons and other institutions in which people are detained. In exceptional cases, when the solving of a problem of wider importance required the cooperation of several ministries, the ombudsman applied directly to the prime minister. In certain cases we only received answers to our inquiries after one or more interventions after the expiry of the deadline we had set.

Although the assessment is generally favourable we should mention certain cases where we did not receive answers to our inquiry, opinion or proposal. Under the Law on the Human Rights Ombudsman such behaviour constitutes an obstruction of the work of the ombudsman, therefore such cases are worthy of special comment. In two cases we failed to get a response from the prime minister. The Ministry of Defence and the Ministry of Justice both failed to respond in two cases, while the Ministry of Education failed to respond in one case. As regards the courts, cases of poor responses are described in the chapter covering problems in the judiciary.

Following the publication of the annual report for 1995 the ombudsman met some of the ministers responsible for fields which were particularly highlighted in the annual report. The theme of the discussions were the problems which the ombudsman had emphasised in his report. The ombudsman held discussions with the minister of justice, the minister of labour, the family and social affairs, and the minister of internal affairs. The discussions covered all of the more important issues in the areas of responsibility of the individual ministers which were specially mentioned in the annual report. The ministers stated that they had seen the annual report and that in the main they agreed with our findings and proposals for the solving of problems. They used the discussions to acquaint us with their activities and plans relating to the solving of the problems mentioned in the annual report.

On the basis of these discussions and certain activities which have been initiated we can conclude that the annual report was studied closely within the ministries mentioned, but that unfortunately it was not dealt with in the National Assembly.

In addition to discussions with ministries, the ombudsman also held discussions with representatives of certain other bodies and institutions. These included a discussion with the president of the National Assembly petitions committee intended to reach agreement on the method of cooperation. Our experience to date confirms the suitability of mutual cooperation as a way of preventing applications by individuals from being dealt with twice. We acquainted the director of the Health Insurance Institute with our findings with regard to the possibilities of complaint in this field. In a discussion with the director of the Agency for Restructuring and Privatisation the ombudsman raised the question of the participation in ownership transformation procedures of those entitled under denationalisation. This question actually came from a society with which the ombudsman had also had a discussion, reportedly a contentious one. The ombudsman informed the secretary of the national electoral commission that in accordance with our powers we are going to monitor the elections and run a duty service for the duration of the elections. We also agreed on the nature of cooperation with the national electoral commission and other electoral commissions and acquainted the secretary with the problems which in our opinion could occur during the election period. 

General assembly and working conference of the EOI

In September Ljubljana hosted the general assembly and working conference of the European Ombudsman Institute (EOI). The title of the working conference was "Escape from Budget, Escape from Control". The problem considered was one that is present in many countries where the process of ownership transformation of certain state services, especially commercial public services, has meant that ensuring that the rights of individuals are respected has become more difficult. There were more than 50 participants at the general assembly and working conference, including a number of national ombudsmen. At the general assembly Ivan Bizjak was elected vice-president of the EOI. 

Slovenians around the world

In October, during the sixth international conference of IOI in Buenos Aires, the ombudsman met societies of Slovenians who live in Argentina. During these meetings he learnt about some of the problems of these people relating to Slovenian legislation and the work of Slovenian state bodies. One problem particularly worth mentioning is the excessively short deadlines specified by the Law on General Elections, which makes it difficult for them to use their right to vote.

 

NAČIN IN OBLIKE DELA

Značilnosti dela v drugem letu

Za leto 1995 je bilo značilno, da številni posamezniki, ki so se obračali na varuha, še niso poznali njegovih pristojnosti. To se je kazalo v številnih vlogah, ki niso izpolnjevale pogojev za obravnavo pri varuhu. V letu 1996 se je glede poznavanja vloge in pristojnosti varuha položaj bistveno izboljšal. Razlog za izboljšanje je iskati v številnih aktivnostih, ki so bile usmerjene v predstavitev institucije in njenih pristojnosti. Omenimo naj številne nastope varuha in njegovih sodelavcev v medijih, na okroglih mizah, v šolah in drugje. Tudi izdaja letnega poročila za leto 1995 za širšo javnost je pripomogla k boljšemu poznavanju našega dela, še zlasti ker smo v prvem letnem poročilu namenoma podrobneje predstavili vlogo in pristojnosti institucije. Ugotavljamo, da nas ljudje v drugem letu dela dokaj dobro poznajo in nam tudi zaupajo. Zaupanje ljudi se kaže v naraščajočem številu prejetih vlog. Omenimo naj, da se nekateri posamezniki ponovno obračajo na nas v drugih zadevah, potem ko je bila njihova prva zadeva pri varuhu že rešena. Ugotavljamo, da raste delež vlog, ki spadajo v pristojnost varuha in izpolnujejo pogoje za obravnavo.

Način dela

Način dela varuha človekovih pravic smo dokaj natančno opisali v lanskem letnem poročilu. Zato ne bomo ponovili podrobnosti glede načina dela, temveč bomo le opozorili na nekatere poudarke, ki izhajajo iz našega dela v letu 1996.

Za drugo leto dela je značilno, da smo večino prejetih pobud obravnavali po skrajšanem postopku. V skrajšani postopek smo namreč vključili nekatere faze postopka, ki so značilni za preiskavo. Zato je preiskav malo. Praviloma naj bi se po skrajšanem postopku odločalo, kadar je razvidno dejansko stanje in stališča prizadetih iz dokumentacije, ki je priložena k pobudi. Za večino vlog je značilno, da ni priložena ustrezna dokumentacija oziroma ni mogoče razbrati dejanskega in pravnega stanja zadeve. Zato smo od pobudnika zahtevali dodatne informacije in opravljali poizvedbe pri organu, na katerega se je nanašala kršitev ali nepravilnost. V teh primerih nismo nikoli izdali sklepa o preiskavi. Za preiskavo se namreč odločimo šele takrat, ko je treba opraviti več dejanj v smislu ugotovitvenega postopka. Pri tem posebej opozarjamo, da je postopek pri varuhu neformalen. Menimo, da bodo preiskave uvedene v bolj izjemnih in zapletenih primerih, ko tudi po izčrpnih poizvedbah pri organu in drugih ne bo mogoče ugotoviti bistvenih dejstev in okoliščin za varuhovo odločitev.

Zaradi velikega števila vlog z najrazličnejšo problematiko, ki sega v celotno področje naših pristojnosti, v tem letu varuh ni začel nobenega postopka na lastno pobudo.

Podatki kažejo, da se je v letu 1996 zmanjšalo število vlog, pri katerih je od zadnje odločitve organa o zadevi minilo več kot eno leto. Čeprav zakon o varuhu določa, da varuh ne začne postopka, če je odzadnje odločitve organa preteklo več kot eno leto, razen kadar obstajajo za obravnavo upravičeni razlogi, smo večino tovrstnih vlog sprejeli in obravnavali.

Osebni pogovori v uradu

Na šesti konferenci mednarodnega združenja ombudsmanov (I.O.I.), ki je bila oktobra 1996 v Buenos Airesu v Argentini, je bila sprejeta deklaracija, ki med drugim poudarja kot eno bistvenih značilnosti institucije ombudsmana njeno dostopnost. Temu vidiku posvečamo veliko pozornost. Vsakdo, ki se osebno obrača na nas, ima možnost kadarkoli med delovnim časom vložiti vlogo in se pogovoriti z ustreznim sodelavcem ali pa pridobiti informacijo glede obravnave že vložene pobude.

V uradu imamo tudi pogovore s pobudniki po predhodni določitvi termina. Kakovost te oblike dela vidimo v tem, da lahko v neposrednem pogovoru s pobudnikom hitreje ugotovimo bistvene okoliščine njegovega problema in ga lahko že v neposrednem pogovoru seznanimo z načinom obravnave ter o smeri rešitve, ki jo vidimo, hkrati pa tudi svetujemo in pojasnimo druge možnosti, ki jih ima pobudnik za rešitev svojega problema.

Pogovore v uradu opravljajo varuh in njegovi namestniki ter vsi delavci, ki obravnavajo pobude. Podatki o opravljenih pogovorih so predstavljeni v statističnem delu poročila.

Pogovori zunaj Ljubljane

S pogovori po večjih središčih v Sloveniji skušamo omogočiti pogovor z varuhom ali njegovimi namestniki tudi posameznikom, ki bivajo v bolj oddaljenih krajih. Obiske smo vedno prej napovedali v lokalnih javnih glasilih, da bi se lahko zainteresirani posamezniki za pogovor pravočasno prijavili. Izjema je bil le Maribor, kjer smo obisk javno napovedali samo enkrat, dvakrat pa smo opravili pogovore s posamezniki, ki so željo za pogovor izrazili v svojih pisnih pobudah.

V letu 1996 smo obiskali Celje, Radovljico, Slovenj Gradec, Gornjo Radgono, Mursko Soboto, Postojno in trikrat Maribor. V Mariboru in Murski Soboti sta obiska trajala dva dni. Povprečno je bilo opravljenih od 25 do 30 pogovorov, razen v Mariboru, kjer je bilo skupaj opravljenih 170 pogovorov. Podatki kažejo, da približno dve tretjini posameznikov pride prvič na pogovor.

Za pogovore zunaj Ljubljane je značilno, da je vsebina problemov, s katerimi se obračajo posamezniki na varuha, celoten spekter problematike, ki jo obravnavamo v pobudah. Razveseljivo je, da posamezniki, ki pridejo prvič na pogovor, večinoma poznajo varuhove pristojnosti.

Poleg pogovorov s posamezniki je varuh v krajih, ki jih je obiskal opravljal tudi drugo delo. V Radovljici se je seznanil z bivalnimi razmerami v zaporu in opravil tudi nekaj pogovorov z obsojenci in priporniki, ki so to želeli. V Gornji Radgoni se je varuh srečal z vodstvom krajevne skupnosti Apače, ki je posebej poudarilo probleme krajanov zaradi stečaja kmetijske zadruge. V Tratah se je varuh seznanil z bivalnimi razmerami v Zavodu za duševno in živčno bolne. Opravil je tudi pogovor z oskrbovancem zavoda glede vsebine njegove pobude. V Murski Soboti je varuh obiskal Oddelek zaporov v Murski Soboti, policijsko postajo in pregledal njihove prostore za pridržanje ter v Prosenjakovcih izpostavo prehodnega doma za tujce. V Mariboru se je sestal z vodstvom centra za socialno delo in posebej opozoril na probleme s tega področja, ki so bili predstavljeni v letnem poročilu za leto 1995. V Postojni se je sestal z vodstvom materinskega doma in se seznanil z njihovimi problemi.

V letu 1996 je bilo opravljenih več kot dvajset obiskov v zavodih za prestajanje zaporne kazni po Sloveniji. Pri tem smo imeli več kot sto pogovorov z obsojenci in priporniki. Največ obiskov je bilo v Zavodu za prestajanje zaporne kazni v Ljubljani, kar je razumljivo glede na število pripornikov v tem zavodu. Ob treh obiskih v Zavodu za prestajanje zaporne kazni Dob pri Mirni pa je bilo največ opravljenih pogovorov z obsojenci v mesecu novembru, ko je želelo pogovor 51 obsojencev. Večkrat so bili opravljeni pogovori z obsojenci in priporniki tudi v Zavodu za prestajanje zaporne kazni v Mariboru ter v Zavodu za prestajanje kazni mladoletniškega zapora v Celju, kjer je bila posebna pozornost posvečena bivalnim razmeram.

Odnosi z javnostjo

Za varuhovo delo so zelo pomembni odnosi z javnostjo, ker lahko javnost s svojim pritiskom pomaga hitreje urediti nekatera vprašanja, ki zadevajo večji krog ljudi. Zato posebno pozornost namenjamo obveščenosti o našem delu, predvsem o obravnavi nekaterih vprašanj, ki so za posameznika pomembna z vidika varstva človekovih pravic. V letu 1996 smo imeli sedem novinarskih konferenc v Ljubljani in šest novinarskih konferenc v krajih, ki smo jih obiskali zaradi pogovorov s posamezniki. Na novinarskih konferencah je varuh poročal o delu in o ugotovljenih kršitvah ali nepravilnostih, ki izhajajo iz obravnave posameznih pobud. Za posamezne novinarske konference smo pripravili posebna sporočila, v katerih so bili zbrani vsi pomenbnejši podatki in informacije.

Ob obisku ombudsmanov Federacije Bosne in Hercegovine smo pripravili novinarsko konferenco, na kateri so predstavili svojo institucijo. Za novinarje je bila posebej zanimiva predstavitev problemov, s katerimi se ukvarjajo glede na razmere v državi. Posebni novinarski konferenci pa smo tudi pripravili ob izročitvi prvega letnega poročila državnemu zboru in ob dnevu človekovih pravic.

Odnosi z državnimi organi in drugimi institucijami

Sodelovanje z državnimi organi in drugimi je bilo po naši oceni dobro. Redki so primeri, ko se organi niso ustrezno odzvali na posredovanje varuha. Državni organi praviloma upoštevajo naše predloge, mnenja in ugotovitve za razrešitev problemov. Ugotavljamo, da s strani državnih in drugih organov ni večjih težav glede izvrševanja naših pooblastil. Pri svojem delu nismo naleteli na resnejše težave pri pridobivanju informacij, pomembnih za obravnavo pobud, pri vpogledu v spise in pri izvajanju pregledov zaporov in drugih zavodov, v katerih so osebe z omejeno svobodo gibanja. V izjemnih primerih, ko je bilo za rešitev problema širšega pomena nujno sodelovanje več ministrstev, se je varuh obrnil na predsednika vlade tudi neposredno. V nekaterih primerih smo odgovore na naše zahtevke dobili šele po enem ali več posredovanjih po izteku roka, ki smo ga postavili.

Ob dobri splošni oceni pa je treba izrecno navesti primere, ko odgovora na poizvedbo, mnenje ali predlog sploh nismo dobili. Po zakonu o varuhu človekovih pravic tako ravnanje pomeni oviranje dela varuha, zato je vredno posebne kritike. Omenimo naj, da predsednik vlade ni odgovoril v dveh zadevah, enako ministrstvo za obrambo in ministrstvo za pravosodje, medtem ko nam ministrstvo za šolstvo ni odgovorilo v eni zadevi. Glede sodišč pa so primeri slabega odzivanja opisani v poglavju, ki se ukvarja s problematiko v sodstvu.

Varuh se je po objavi letnega poročila za leto 1995 sestal z nekaterimi ministri, ki so odgovorni za področja, ki so bila v letnem poročilu posebej izpostavljena. Tema pogovorov so bili problemi, ki jih je varuh poudaril v svojem letnem poročilu. Varuh je imel pogovore z ministrico za pravosodje, z ministrom za delo, družino in socialne zadeve in z ministrom za notranje zadeve. Na pogovorih so bila obravnavana vsa pomembnejša vprašanja iz pristojnosti ministrstva, ki so bila posebej omenjena v letnem poročilu. Ministri so povedali, da so pregledali letno poročilo in so se večinoma strinjali z našimi ugotovitvami in predlogi za rešitev problemov. Na pogovorih so nas seznanili s svojimi aktivnostmi in usmeritvami za rešitev problemov, navedenih v letnem poročilu.

Na pogovoru z ministrico za pravosodje se je varuh dotaknil vprašanja prepočasnega odločanja sodišč in se seznanil s predlaganimi ukrepi ministrstva za izboljšanje položaja. Obravnavana so bila tudi najpogostejša vprašanja, s katerimi so se na nas obračali priporniki in obsojenci.

Ministra za delo, družino in socialne zadeve je varuh opozoril na prepočasno reševanje nekaterih odprtih vprašanj, ki so načelne narave, predvsem s področja socialnega varstva. Varuh je ministra tudi opozoril na naraščanje števila pobud, ki se nanašajo na težave posameznikov pri uveljavljanju pravic na podlagi tako imenovanih vojnih zakonov.

Z ministrom za notranje zadeve so bila obravnavana vprašanja glede zaostankov v nekaterih upravnih postopkih, zlasti v zvezi s pridobivanjem državljanstva in statusa tujca, razmejitve pristojnosti med upravnimi enotami in občinami ter delovanja upravne inšpekcije. Pregledali smo tudi najpogostejše probleme v zvezi z delom policije.

Na podlagi opravljenih pogovorov in nekaterih sproženih aktivnosti ugotavljamo, da je bilo letno poročilo deležno temeljite obravnave znotraj navedenih ministrstev, žal pa ni prišlo do obravnave v državnem zboru.

Poleg razgovorov z ministrstvi je varuh opravil pogovore tudi s predstavniki nekaterih drugih organov in institucij. Tako se je sestal s predsednico komisije državnega zbora za peticije zaradi dogovora o načinu sodelovanja. Ugotovili smo, da so dosedanje izkušnje potrdile smotrnost medsebojnega sodelovanja zaradi preprečitve dvojne obravnave vlog posameznikov. Direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije smo seznanili s svojimi ugotovitvami glede pritožbenih možnosti na tem področju. Na pogovoru z direktorico agencije za prestrukturiranje in privatizacijo je varuh sprožil vprašanje udeležbe upravičencev za denacionalizacijo v postopkih lastninskega preoblikovanja podjetij. To vprašanje je bilo namreč s strani društva, s katerim se je varuh prav tako sestal, navedeno kot sporno. Tajnika republiške volilne komisije je varuh seznanil, da bomo v skladu s pristojnostmi spremljali volitve in vzpostavili v času poteka volitev dežurno službo. Dogovorili smo se tudi o načinu sodelovanja z republiško volilno komisijo in z drugimi volilnimi komisijami in ga seznanili s problemi, ki bi po našem mnenju lahko nastali v času volitev.

Mednarodno sodelovanje

Mednarodno sodelovanje označujejo v letu 1996 dosežki, ki so pomembni za nadaljnjo uveljavitev institucije. Omenimo naj predvsem izvolitev slovenskega varuha v vodstvo mednarodnega združenja ombudsmanov (I.O.I.) in uspešno organizacijo generalne skupščine združenja evropskih ombudsmanov v Ljubljani ter izvolitev varuha za podpredsednika tega združenja.

Januarja je bil varuh na obisku v Veliki Britaniji, kamor ga je povabila britanska vlada. Britanski sistem ombudsmanov je izjemno razvejan, zato se je na tem obisku seznanil z delom različnih sorodnih institucij. Imel je več pogovorov z ombudsmani, pristojnimi za različna področja. Vsebina pogovorov se je nanašala na vprašanja povezana z izvrševanjem pristojnosti, organizacijo in načinom dela.

Aprila so bili na obisku v Ljubljani trije ombudsmani Federacije Bosne in Hercegovine. Seznanili smo jih s svojo organizacijo in z načinom dela ter s svojimi izkušnjami.

Maja se je varuh udeležil pete konference evropskih ombudsmanov v Limassolu na Cipru, ki jo je organiziral generalni sekretariat Sveta Evrope. Na konferenci je sodelovala večina evropskih ombudsmanov.

Septembra sta bila v Ljubljani generalna skupščina in delovni posvet združenja evropskih ombudsmanov “ European Ombudsman Institute”. To združenje je neodvisno in ima sedež v Innsbrucku v Avstriji. Vanj so včlanjeni skoraj vsi evropski nacionalni in regionalni ombudsmani. Delovni posvet je potekal pod naslovom“Beg iz proračuna - beg izpod nadzora”. Obravnavan je bil problem, ki je prisoten v številnih državah, ko ob lastninjenju nekaterih državnih storitev, zlasti gospodarskih javnih služb, pride do oteženega nadzora spoštovanja pravic posameznika. Na delovnem posvetu in generalni skupščini združenja evropskih ombudsmanov je bilo več kot 50 udeležencev, med njimi številni nacionalni ombudsmani. Posebej velja omeniti Jakoba Södermana, ombudsmana Evropske unije, Nicosa Charalambousa, ciperskega ombusdmana, poljskega ombudsmana Adama Zielinskega, ombudsmane Federacije BiH in Christo Nickels, predsednico komisije za peticije v nemškem parlamentu. Na generalni skupščini je bil Ivan Bizjak izvoljen za podpredsednika združenja evropskih ombudsmanov.

Oktobra se je varuh človekovih pravic udeležil šeste mednarodne konference mednarodnega združenja ombudsmanov (I.O.I. - International Ombudsman Institute) v Buenos Airesu, ki je potekala pod okvirnim naslovom “Ombudsman in krepitev človekovih pravic - izziv 21.stoletja”. Mednarodno združenje ombudsmanov je bilo ustanovljeno leta 1978 in ima včlanjenih 86 ombudsmanov iz različnih delov sveta, ki so organizirani v šestih regijah: Afrika, Azija, Avstralija in Pacifik, Evropa, Latinska Amerika in Karibi ter Severna Amerika. Varuh človekovih pravic je bil na konferenci izvoljen v vodstvo združenja (board of directors). Na konferenci so obravnavali bistvene značilnosti institucij ombudsmana, kot so neodvisnost, dostopnost, sposobnost prilagajanja in kredibilnost.

Novembra se je varuh udeležil mednarodne konference ombudsmanov iz srednje in vzhodne Evrope, ki jo je organiziral v Budimpešti na Madžarskem Svet Evrope. Na njej so sodelovali predstavniki iz Albanije, Belorusije, Bolgarije, Češke, Ukrajine, Latvije, Romunije, Ruske federacije, Makedonije in Estonije. Naslov obravnavane teme je bil Vloga in naloge ombudsmanov v državah, ki so na prehodu. Na konferenci so sodelovali tudi nekateri ombudsmani iz Zahodne Evrope.

Slovenci po svetu

Oktobra, ko je bila v Buenos Airesu šesta mednarodna konferenca mednarodnega združenja, se je varuh srečal z društvi, v katerih so organizirani Slovenci, ki živijo v Argentini. Varuh se je na teh srečanjih med drugim seznanil z nekaterimi njihovimi problemi, ki se nanašajo na slovensko zakonodajo in na delo slovenskih državnih organov. Omenimo naj problem, ki ga imajo zaradi prekratkih rokov, ki jih določa zakon o volitvah v državni zbor in otežkoča uresničevanje njihove volilne pravice. Nekateri Slovenci v Argentini so navedli tudi probleme glede pridobitve lastninskih certifikatov, omenjali pa so tudi probleme pri denacionalizaciji ter dolgotrajnost sodnih postopkov v Sloveniji.

Legal information   |   Privacy   |   Contact Made by: Nova Vizija d.d.