Projekti in promocija

Natisni vsebino

Kdo je delu ukradel čast - posvet

Varuh človekovih pravic RS in Državni svet RS sta v četrtek, 24. 4. 2014, v dvorani Državnega sveta pripravila posvet z naslovom Kdo je delu ukradel čast?

Udeležence so uvodoma nagovorili predsednik DS-a Mitja Bervar, varuhinja človekov pravic Vlasta Nussdorfer in državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Martina Vuk.

Udeleženci posveta so iskali odgovore na vprašanja, kako se organi ukvarjajo z uresničevanjem pravic delavcev, kje so največje sive cone, kako učinkovito poteka pregon kršiteljev pravic delavcev in kakšne so možnosti za izboljšave na tem področju. Svoje poglede, stališča in predloge so poleg Varuha predstavili predstavniki in predstavnice državnih organov, civilne družbe, sindikatov in strokovne javnosti.

Celoten program dogajanja si lahko ogledate tukaj.

Ob koncu je varuhinja Vlasta Nussdorfer izluščila nekaj splošnih zaključkov posveta. Pričakuje, da bodo dokončno oblikovani in posredovani vladi ponudili nekatera opozorila in rešitve, ki se jih mora udejaniti, da se delu vrne čast in da se pravice zaposlenim in nezaposlenim nehajo kršiti.

VIDEO: Varuhinja o tem, kdo je delu ukradel čast

POSNETEK celotnega posveta je objavljen na tej strani.



Kaj je o posvetu poročala Slovenska tiskovna agencija lahko preberete v nadaljevanju.

 

Ljubljana, 24. aprila (STA) - Kriza in zaostrene razmere na trgu dela se odražajo tudi v kršitvah pravic do dela in iz dela. Problemi so številni, eden največjih ostaja neplačilo za opravljeno delo. Tudi o tem so spregovorili na današnjem posvetu, ki so ga v sodelovanju z državnim svetom v prostorih slednjega pripravili pri varuhu človekovih pravic.

Simbolično so za naslov posveta izbrali vprašanje Kdo je delu ukradel čast? Za kako aktualno temo gre, pa po besedah varuhinje človekovih pravic Vlaste Nussdorfer kaže tudi kar 110 prijavljenih na posvet.

Kot je dejala, so najbolj pereča področja neizplačevanje plač, različnih prispevkov in nadomestil plač, oblike opravljanja dela po avtorskih in podjemnih pogodbah, siljenje zaposlenih v pridobivanje statusa samostojnih podjetnikov, slabši položaj mladih, pa tudi starejših in drugih ranljivih skupin.

Pri tem je Nussdorferjeva opozorila, da izkoriščanje zaposlenih, neredno in premajhno plačilo vodijo do kategorije siromašnih zaposlenih, kršitve pa imajo lahko za posledico zdravstvene težave, osebnostne stiske in lahko pripeljejo celo do samomorov.

Ena od težav je tudi šikraniranje na delovnem mestu, mobing. Kot je povedala namestnica varuhinje človekovih pravic Kornelija Marzel, zaznavajo največ teh pojavov v javnem sektorju v času političnih menjav, a jih o teh primerih obveščajo tudi iz zasebnega sektorja, ki pa se nanje prvenstveno obračajo zaradi drugih zadev.

Tanja Urdih Lazar s kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana je pritrdila, da se s krizo odnosi slabšajo, vendar pa te negativne prakse - nekaj so jih na posvetu prikazali tudi s krajšo dramsko uprizoritvijo -, ljudje sčasoma sprejmejo kot običajne. Kot enega od pojavov, ki vodi v pogosto zbolevanje delavcev, je Metoda Dodič Fikfak izpostavila veliko intenzivnost dela v povezavi s majhno avtonomijo.

Kriza je stanje le dodatno zaostrila, je ocenila državna sekretarka z ministrstva za delo Martina Vuk. A naredili so tudi nekaj korakov v smeri večjega zagotavljanja in varovanja pravic delavcev. S spremembami zakonodaje je inšpekcija dobila nove pristojnosti, uvedena je bila obveznost prijave delavcev v zavarovanje že ob nastopu dela, povečale so se sankcije, sprejeta je bila nova zakonodaja na področju preprečevanja dela na črtno.

Sicer pa so v prvem delu posvetu največjo pozornost posvetili prav kršitvam, povezanim s plačilom za opravljeno delo. "Žal prevečkrat zvemo za primere, ko delavci ne dobijo plač in delodajalci zanje ne plačajo prispevkov," je dejala Marzelova.

Po njenih besedah bi morali spremeniti sistem nadzora, ki ga sedaj deloma izvaja davčna uprava, deloma inšpektorat za delo. Da bi kazalo spremeniti sistem nadzora, je soglašala tudi Biserka Kogej Dmitrovič z Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani. Ocenila je namreč, da problem ni v zakonodaji ali sodiščih, ampak bi bil potreben sistemski nadzor, kot je v preteklosti potekal prek Službe družbenega knjigovodstva (SDK).

Kot je opozoril Damjan Mašera z inšpektorata za delo, ima inšpektorat pri obravnavi kršitev v zvezi s plačilom za delo omejene pristojnosti, saj nima na voljo ukrepov, s katerimi bi dosegel poplačilo zapadlih in neplačanih terjatev, ki jih lahko delavci zahtevajo pred pristojnim sodiščem.

Tako Kogej Dmitrovičeva kot Mašera pa sta opozorila, da je dodatna težava v tem, da tudi ko so postopki končani v prid delavcev, poplačilo njihovih terjatev ni več mogoče, saj gospodarski subjekt nima več sredstev.

Sicer pa tako na inšpektoratu za delo, kot tudi na davčni upravi v zadnjih letih beležijo močan porast zadev s tega področja. Lilijana Rojko z davčne uprave je med drugim navedla, da se odstotek prisiljeno izterjanih prispevkov povečuje; od leta 2010 do konca leta 2013 je davčna uprava izterjala za 479 milijonov evrov dolga iz naslova prispevkov za socialno varnost.

Pravne informacije   |   Zasebnost   |   Kontakt Izvedba: Nova Vizija d.d.