Natisni vsebino

Vesna Pavlič Pivk

NASILJE V DRUŽINI; POGLED SODNIKA

Vesna Pavlič Pivk, sodnica; Okrajno sodišče v ljubljani

UVOD

Na Okrajnem sodišču v Ljubljani je bila z odredbo predsednice sodišča dne 20.3.2003 uvedena specializacija za kazniva dejanja s področja nasilja v družini. V to področje so bila vključena kazniva dejanja po členih 182 do 185 Kazenskega zakonika (KZ), v kolikor sodijo v okrajno pristojnost, po členih 200 do 202 KZ in po členu 299 KZ, če naj bi bilo kaznivo dejanje storjeno v okviru družine. Vse zadeve s področja specializacije so se predodelile dvema sodnicama, pripad novih zadev pa si sodnici delita. Tiste zadeve s področja specializacije, v katerih je odrejena prepoved približanja določenemu kraju ali osebi, javljanje na policijski postaji, hišni pripor ali pripor pa se dodeljujejo vsem sodnicam na oddelku.

OBSEG SPECIALIZACIJE

Pri določitvi obsega specializacije je bilo potrebno najprej postaviti okvir, kaj sploh sodi v področje nasilja v družini. Kazniva dejanja, ki so bila vključena ob uvedbi specializacije, niso edina, ki se pojavljajo v odnosih med družinskimi člani, v družinah. V ta okvir bi lahko vključili vsa kazniva dejanja zoper življenje in telo in vsa kazniva dejanja toper spolno nedotakljivost. Ta okvir seveda ne sme biti preširok, saj je bil eden od vzrokov specializacije tudi, da se pospeši reševanje zadev s tega področja. če bi bilo v ta okvir vključenih preveč zadev, potem bi prioriteta izgubila svoj pomen.

STRUKTURA ZADEV IN DINAMIKA SOJENJA

1) Število zadev

Trenutno število odprtih zadev s področja specializacije.je 181, v 22 zadevah pa se opravljajo posamezna preiskovalna dejanja, po posameznih letnikih to pomeni:

K KPD

2000 11 2

2001 47 11

2002 55 2

2003 68 7

skupaj 181 22

2) Struktura zadev

Od vseh zadev s področja specializacije jih je 161 kaznivih dejanj nasilništva po 299. členu KZ in zanemarjanja rnladoletne osebe in surovega ravnanja po 201. členu KZ, od tega prvih malo več, vseh ostalih kaznivih dejanj s področja specializacije pa samo 20.

3) Pripad in dinamika reševanja zadev

Pripad teh zadev v obdobju od uvedbe specializacije dalje je približno 4 zadeve mesečno, to pomeni, da prejmeva obe sodnici približno po dve zadevi mesečno. V tem obdobju sva skupaj zaključili povprečno od 10 do 15 zadev mesečno.

4) Časovna projekcija glede na trenutno časovno dinamiko reševanja zadev

Sodnici sva ob uvedbi speeializacije s predodelitvijo prejeli v reševanje veliko število starejših zadev, v katerih je pri reševanju več težav. To so nedosegljivost obdolžencev in oškodovancev zaradi sprememb prebivališč, ki so v družinah, kjer se pojavi nasilje, pogoste. Časovna oddaljenost dogodkov otežuje dokazovanje, razmere v družinah se spreminjajo, družine obravnavajo tudi socialne službe v različnih programih in izvajajo ukrepe, o katerih v sodnih spisih ni podatkov in Še veliko drugih težav, ki se v zadevah, v katerih še ni preteklo veliko časa od vložitve obtožnega predloga, ne pojavljajo v takem številu.

Glede na trenutno število nerešenih zadev (181) in ob obstoječi dinamiki sojenja (12,5 zadeve mesečno) ter glede na povprečni pripad zadev v zadnjem šestmesečnem obdobju (4) je utemeljeno pričakovati, da bova sodnici v približno enaindvajsetih mesecih rešili večino starih zadev in zadeve začeli obravnavati povsem tekoče. Povdariti je potrebno, da so vse zadeve s področja specializacije prednostne in ob ugotovljeni časovni projekciji bi bilo po preteku leta in pol ali dveh let smiselno in realno v pravila o dodeljevanju zadev uvesti pravilo, da mora sodnik, ki mu je zadeva s področja nasilja v družini dodeljena v reševenje, tako zadevo začeti obravnavati (razpisati glavno obravnavo) v roku enega meseca od vložitve obtožnega predloga.

TEŽAVE PRI SOJENJU

1) Procesne predpostavke

Že omenjene težave pri sojenju v starejših zadevah, predvsem neznana prebivališča obdolžencev ali oškodovancev, povzročijo težave pri ugotavljanju prebivališč, vabljenju in vročanju sodnih pošiljk, kar podaljšuje in nenazadnje podraži sodni postopek. V tem kontekstu je na mestu predlog, ki je aktualen za vse kazenske postopke in ne samo za področje specializacije, to je omogočiti kazenskemu sodniku dastop do centralnega registra prebivalstva. v okviru kaznivih dejanj s področja specializacije udeleženci postopkov pogosto menjajo prebivališča ravno zaradi nevzdržnih razmer v družinah in podatki iz registra prebivalstva bi gotovo pripomogli k hitrejšemu reševanju zadev.

2) Dokazna pravila

Nasilje v družini je pojav, ki zaznamuje dogajanje v družini v daljšem časovnem obdobju in je spremenljiv, stopnja prizadetosti udeležencev, to je družinskih članov, je zelo velika, saj gre za poseg v človekovo intimno sfero, v njegove odnose s partnerjem, otroki in drugimi družinskimi člani. Dokazni postopki v teh zadevah so zato obsežnejši od ostalih. Koncentracija sojenja v teh zadevah je nedvomno v korist vsem udeležencem, vendar je potrebno upoštevati, da sodnika pri sojenju zavezujejo dokazni standardi, določeni že v Ustavi RS, to so obdolženčeva pravica do obrambe, sojenja v navzočnosti, pravica do zagovornika, zagotovljeno izvajanje dokazov v njegovo korist in iz teh ustavnih pravnih jamstev kazenskega postopka izpeljana dokazna pravila v Zakonu o kazenskem postopku.

V dokaznem postopku so pogosto kot dokaz predlagana zaslišanja soeialnih delavcev in drugih delavcev s centrov za socialno delo, ki družino tudi sami obravnavajo. Njihovo pričanje pri družinskih članih povzroči odpor do nadaljne obravnave, ker zaradi pričanja na sodišču v socialnem delavcu uvidijo nasprotnika, kar oteži delo centrov za socialno delo in poraja vprašanje o smiselnosti izvajanja takih dokazov na sodišču, saj je nenazadnje najprej potrebno upoštevati koristi družine in preprečevati nasilje v družini.

3) Pooblaščenec po uradni dolžnosti

V kazenskih postopkih zaradi kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost po členih 182 do 184 KZ in kaznivega dejanja po členu 201 KZ mora imeti mladoletni oškodovanec ves čas od uvedbe kazenskega postopka dalje pooblaščenca, ki skrbi za njegove pravice. Za vsa ostala kazniva dejanja, ki sodijo v okvir nasilja v družini, pa Zakon o kazenskem postopku za mladoletnega oškodovanca ne predvideva pooblaščenca, čeprav bi ga potrebovali tudi mladoletni oškodovanci v drugih kazenskih zadevah.

Dobrodošel bi bil seznam pooblaščencev izmed odvetnikov, s katerega bi jih sodišče v kazenskih postopkih dodeljevalo mladoletnim oškodovancem in ki bi bili pripravljeni zastopati mladoletne oškodovance in bili bolj aktivni v tej vlogi.

4) Izločanje dokazov

Takoimenovana "okužba z dokazi", na katere se sodna odločba ne sme upirati, to je izjava osumljenca in privilegiranih prič policiji prej, preden so bile poučene o svojih pravicah, trenutno še pomeni oviro v kazenskih postopkih. Iz nekateih starejših spisov izjave osumljencev še niso bile izločene, privilegirana priča pa se v primeru, da ni bila poučena o pravici, da se bo na njeno izpovedbo lahko oprla sodna odločba, četudi se bo na glavni obravnavi odpovedala pričevanju, lahko še vedno odpove pričevanju, njene prejšnje izjave je potrebno izločiti iz sodnega spisa, vendar je razpravljajoči sodnik s takim dokazom že "okužen". Z zadnjo novelo Zakona o kazenskem postopku, ki je začela veljati dne 13.7.2003, nekatere določbe novele pa se začnejo uporabljati dne 13.7.2004, je ta težava odpravljena. Po določbah novele bo policija osumljenca že ob prvem razgovoru poučila o njegovih pravicah, zato se bodo tako pridobljene izjave lahko uporabile na sojenju, sodna odločba pa se bo tudi lahko oprla na izjavo privilegirane priče, ki je bila ustrezno poučena.

PREDLOGI

1) Mladoletni oškodovanci

V dokaznem postopku je pogosto predlagano zaslišanje mladoletnih oškodovancev v zadevah zaradi kaznivih dejanj po 201, čl. KZ, katerih neposredno zaslišanje na glavni obravnavi ni dopustno. Taka zaslišanja se sedaj opravljajo v okviru posameznih preiskovalnih dejanj, ki jih opravi druga sodnica v razpravni dvorani sodne zgradbe med drugimi obravnavami. Obstoječe stanje bi bilo možno izbolšati s tem, da se za taka zaslišanja zagotovijo primerni prostori, ki bi bili otrokom prijaznejši in po možnosti izven sodne stavbe, opravljal pa bi jih posebej za to usposobljen kader.

2) Izobraževanje

Izobraževanje sodnikov na področjih psihologije družine, klinične psihologije, socialne psihologije, psihologije otrok in mladostnikov in sorodnih področij je nujno za razumevanje problematike in učinkovito ter hitro sojenje.

3) Izvedenci

Večji krog izvedencev z naštetih področij, ki bi bili pripravljeni postopati hitro in bi svoja izvedenska mnenja izdelali ne samo na podlagi pisne dokumentacije ampak tudi na podlagi razgovorov z otroci, s čimer bi bilo omejeno zasliševanje otrok v kazenskih postopkih le na izjemne primere.

4) Olajševanje izpolnjevanja procesnih pradpostavk

Že omenjeni dostop kazenskih sodnikov do centralnega registra prebivalstva sicer ne bi povsem odpravil težav pri zagotovitvi navzočnosti strank na glavnih obravnavah, zagotovo pa bi jih bietveno zmanjšal.

5) Prioriteta

Ob ugotovljeni časovni projekciji reševanja zadev bi predlagana sprememba, da bi bilo v bodoče potrebno v zadevah s področja nasilja v družini glavno obravnavo razpisati v roku enega meseca od vložitve obtožnega predloga na sodišče, zagotovo pomenila prioritetno obravnavo teh zadev v pravem pomenu besede.

6) Prijaznejši tretma srtank

Oškodovanci in tudi obdolženci v zadevah s področja nasilja v družini težavne razmere v svojih družinah rešujejo v različnih postopkih na sodišču. Poleg kazenskih so to tudi razvezni postopki, postopki za določitev preživnine, delitev premoženja in drugi civilni postopki in to stranke se v kopici sodnih postopkov težko znajdejo in bi potrebovale pomoč z najosnovnejšimi informacijami, kot na primer kje in kako poiskati pravno pomoč, kje lahko pridejo do informacij v zvezi s sodnimi postopki, kaj je predmet posameznega postopka, kdaj in kje lahko predlagajo in predložijo dokaze in podobno. Pomoč v tej smeri, organizirana v okviru sodne uprave, bi pripomogla tudi k hitrejšemu in učinkovitejšemu sojenju v kazenskih zadevah s področja specializacije.

ZAKLJUČEK

Po preteku približno pol leta od uvedbe specializacije sodnikov na področju nasilja v družini je že mogoče opredeliti prve ugotovitve o učinku specializacije in o težavah, ki se se pri tem pojavile. Kljub vsem izpostavljenim problemom ugotavljam, da je bila uvedba specializacije na tem področju pozitivna, ker je pripomogla k hitrejšemu reševanju teh zadev, kar je razvidno iz navedenih statističnih podatkov. Vzpodbujajoča pa je tudi časovna projekcija reševanja teh zadev v bodoče, za katero upam, da bo še boljša, kot je bile predstavljena v tem sestavku, saj je bile povzeta po prvem polletnem obdobju od uvedbe specializacije, v katerem sva se sodnici prvič srečevali z raznimi težavami, v bodoče pa se bo dinamika sojenja v zadevah s tega področja zagotovo povečala.

 

Pravne informacije   |   Zasebnost   |   Kontakt