Natisni vsebino

Dijaki

POVZETEK, SKLEPI IN UGOTOVITVE DELAVNICE KAJ SPLOH JE NASILJE V DRUŽINI;

V BOJU ZA DEFINICIJO

Lea Kostanjevec, Špela Majcen, Živa Štiglic, Anžej Dežan

I. Gimnazija v Celju

Delavnica, ki poskuša najti definicijo nečesa takega kot je nasilje v družini, je ponavadi že v naprej obsojena na teoretiziranje in polemiziranje, a se je razvoj dogodkov tokratnih dveh izvedb delavnice pokazal v močno pozitivni luči. Ne le, da so dijaki aktivno participirali pri iskanju svojih prvih asociacij na tematiko nasilja v družini, pri vsaki izmed njih smo kasneje iskali argumente za in proti, se spraševali in dvomili v vsako izmed njih in na koncu sestavili povezave z nekaj najbolj pogosto omenjenimi oblikami nasilja v družini, posledicami ipd. Najpomembnejše izmed vsega naštetega pa je to, da smo dijaki poskušali odgovoriti na zastavljeno nalogo neobremenjeno z ugotovitvami šolanih psihologov, znanstvenikov ali ostalih odraslih, ki na marsikateri pogled najstnika gledajo povsem drugače.

Ob tovrstnem ugotavljanju smo se najprej vprašali o tem, kje je postavljena meja med vzgojo in nasiljem nad otrokom? Večno pereči tematiki o tem, kolikšna je moč zaušnice v otroških letih lahko usodna, se nismo izognili niti mi. Jasno menimo, da so zaušnice pretiravanje, pa vendar je zanimivo, da velika večina v obeh razredih meni, da to ni nasilje – to je vzgoja, saj otrok na ta način ve, kadar nečesa ne sme storiti. Predlagamo, da se tematika sproži še v večji meri in opredeli, saj družba (za kar so naše delavnice popoln odraz) ne pozna natančnih meja.

V tem se skriva že eden imed naslednjih sklepov, da se mora država glede nasilja v družini močno okrepiti, in skupaj s policijo pravno zajeziti vedno pogostejše pojavljanje. V ta namen bi morala država postaviti zgled, da ve natančno kaj je narobe in temu primerno okrepala.

Še ena stvar, ki smo jo izpostavili je bil vpliv alkohola oz. drugih tovrstnih substanc na nasilna dejanja. Ali je nezavednost tega opravičilo? Ne, nikakor ne. Vprašanje morale nam pove, da mora biti oseba  odgovorna za svoja dejanja, in zanje odgovarja, saj je alkohol premnogokrat prav eden izmed povzročiteljev nasilja v družini.

Psihično nasilje je prav tako grozno kot fizično nasilje. Dobro znan je izrek o tem, da fizično nasilje pusti rane na telesu, ki se zacelijo, psihično pa takšne, ki niso vidne, a so morda še hujše. Koliko to velja v resničnem življenju? Kaj je hujše? Vsa ta vprašanja so v obeh razredih sprožila močno razpravo, saj fizično nasilje prinaša tudi spremljevalca psihičnega nasilja. Sklep ostaja, da je potrebno osnovati še več ustanov, ki bodo pomagale žrtvam obeh oblik nasilja v družini. Pri nasilju v družini smo omenili tudi to, da starši niso edini, ki lahko izvajajo nasilje v družini. Vse bolj pogosto se pojavlja tudi reverzna oblika, ki tvori nasilje otrok nad starši. Obe obliki nasilja v družini sta nedopustni, a prisotni, zato je dobro, o tem spregovorimo – tudi v medijih!

ASOCIACIJE DIJAKOV:

PRITISK, KLOFUTA, FIZIČNA ZLORABA, TRPLJENJE, NOŽ, SPOLNA ZLORABA, PRETEP, SAMOMOR, NESREČA, SOLZE, MAMILA, ALKOHOL, JOK, SOLZE, KRŠENJE PRAVIC, KRIČANJE

Delavnica je potekala v razredih drugega in tretjega letnika na I. gimnaziji v Celju

 

Pravne informacije   |   Zasebnost   |   Kontakt