Natisni vsebino

Zakon o varuhu človekovih pravic (ZVarCP)

 

I. SPLOŠNE DOLOČBE

II. IZVOLITEV IN POLOŽAJ VARUHA IN NJEGOVIH NAMESTNIKOV

III. PRISTOJNOST VARUHA

IV. POSTOPEK

V. PRAVICE VARUHA

VI. SLUŽBA VARUHA

VII. KAZENSKE DOLOČBE

VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

 

I. SPLOŠNE DOLOČBE

 

1. člen

Za varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin v razmerju do državnih organov, organov lokalne samouprave in nosilcev javnih pooblastil se s tem zakonom ustanovi varuh človekovih pravic in določijo njegove pristojnosti in pooblastila.

2. člen

Varuha oziroma varuhinjo človekovih pravic (v nadaljnjem besedilu: varuh) izvoli državni zbor na predlog predsednika republike.

3. člen

Varuh se pri svojem delu ravna po določilih ustave in mednarodnih pravnih aktov o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah. Pri svojih intervencijah se lahko sklicuje tudi na načela pravičnosti in dobrega upravljanja.

4. člen

Varuh je pri svojem delu neodvisen in samostojen.

5. člen

O svojem delu varuh poroča državnemu zboru z rednimi letnimi ali posebnimi poročili.

Sredstva za delo varuha določi državni zbor v državnem proračunu.

6. člen

Državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil (v nadaljnjem besedilu: organi) morajo varuhu na njegovo zahtevo zagotoviti vse podatke in informacije iz njihove pristojnosti ne glede na stopnjo zaupnosti in mu omogočiti izvedbo preiskave.

7. člen

Varuh lahko naslovi organom predloge, mnenja, kritike ali priporočila, ki so jih ti dolžni obravnavati in nanje odgovoriti v roku, ki ga določi varuh.

8. člen

Postopek pri varuhu je zaupen.O svojih ugotovitvah in ukrepih varuh obvešča javnost in državni zbor.

9. člen

Vsakdo, ki meni, da so mu z aktom organa kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, lahko da pobudo za začetek postopka pri varuhu. Varuh lahko začne postopek tudi na lastno pobudo.

Varuh lahko obravnava tudi širša vprašanja, ki so pomembna za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter za pravno varnost državljanov v Republiki Sloveniji.

Postopek pri varuhu je neformalen in za stranke brezplačen.

Varuh je dolžan voditi postopek nepristransko in v vsaki zadevi pridobiti stališča prizadetih strani.

10. člen

Sedež varuha je v Ljubljani.

Svojo organiziranost in delo uredi varuh s poslovnikom in drugimi splošnimi akti.

 

II. IZVOLITEV IN POLOŽAJ VARUHA IN NJEGOVIH NAMESTNIKOV

 

11. člen

Za varuha je lahko izvoljen le državljan Republike Slovenije.

12. člen

Varuha izvoli državni zbor z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev za dobo šestih let in je po poteku mandatne dobe lahko še enkrat izvoljen.

13. člen

Postopek za izvolitev varuha se mora začeti najpozneje šest mesecev pred potekom mandatne dobe prejšnjega varuha. Državni zbor odloči o predlogu predsednika republike v 45 dneh od dne predložitve predloga.

14. člen

V postopku kandidiranja se smiselno uporabljajo določbe zakona o ustavnem sodišču, ki urejajo kandidiranje za sodnike ustavnega sodišča.

15. člen

Varuh ima najmanj dva in največ štiri namestnike. Namestnika imenuje na predlog varuha državni zbor.

Varuh predlaga državnemu zboru imenovanje namestnika najkasneje šest mesecev pred potekom mandatne dobe prejšnjega namestnika.

O predlogu varuha za imenovanje namestnika državni zbor odloči v 45 dneh od dne predložitve predloga.

16. člen

Mandatna doba namestnikov traja šest let. Po poteku mandatne dobe so lahko ponovno imenovani.

17. člen

V primeru odsotnosti, smrti, poteka mandatne dobe, trajne ali začasne nesposobnosti za opravljanje funkcije nadomešča varuha njegov namestnik.

Varuh določi vrstni red namestnikov, ki ga nadomeščajo.

18. člen

Varuh in njegovi namestniki nastopijo funkcijo po prisegi, ki jo podajo pred državnim zborom in se glasi:

"Prisegam, da bom opravljal svojo nalogo na podlagi ustave in zakona, da bom varoval človekove pravice in temeljne svoboščine, da bom opravljal svoje delo vestno in nepristransko ter pri tem spoštoval načela pravičnosti in dobrega upravljanja."

19. člen

Funkcija varuha ni združljiva s funkcijami v državnih organih, organih lokalnih skupnosti, organih političnih strank in sindikatov ter z drugimi funkcijami in dejavnostmi, ki po zakonu niso združljive z opravljanjem javne funkcije.

Funkcija, ki ni združljiva s funkcijo varuha, varuhu z dnem nastopa funkcije varuha preneha ali miruje, če tako določa zakon.

Če varuh ne opusti pridobitne dejavnosti, ki je po zakonu nezdružljiva s funkcijo varuha, v tridesetih dneh od ugotovitve pristojne komisije državnega zbora o nezdružljivosti, mu funkcija preneha.

20. člen

Varuh ne more biti klican na odgovornost za mnenje ali predlog, ki ga je izrekel v okviru opravljanja svoje funkcije.

Varuh ne sme biti priprt v kazenskem postopku, ki je uveden proti njemu v zvezi z opravljanjem njegove funkcije, brez dovoljenja državnega zbora.

21. člen

Varuh je lahko predčasno razrešen samo, če to sam zahteva, če je obsojen za kaznivo dejanje s kaznijo odvzema prostosti ali zaradi trajne izgube delovne zmožnosti za opravljanje svoje funkcije.

Postopek za razrešitev varuha se prične na predlog tretjine poslancev.

Državni zbor razreši varuha, če za razrešitev glasujeta dve tretjini navzočih poslancev.

22. člen

Določbe 19., 20. in 21. člena veljajo tudi za namestnika varuha.

 

III. PRISTOJNOST VARUHA

 

23. člen

Varuh ima pooblastila, določena s tem zakonom, do vseh državnih organov, organov lokalne samouprave in nosilcev javnih pooblastil.

24. člen

Varuh ne obravnava zadev, o katerih tečejo sodni ali drugi pravni postopki, razen če gre za neupravičeno zavlačevanje postopka ali za očitno zlorabo oblasti.

25. člen

Varuh lahko vsakemu organu posreduje svoje mnenje z vidika varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin v zadevi, ki jo obravnava, ne glede na vrsto ali stopnjo postopka, ki je v teku pred temi organi.

 

IV. POSTOPEK

 

26. člen

Vsakdo, ki meni, da so mu z aktom ali dejanjem državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, lahko naslovi na varuha pobudo za začetek postopka.

Varuh lahko začne postopek tudi na lastno pobudo.

Če v posamični zadevi začne varuh postopek na lastno pobudo ali jo vloži v imenu prizadetega posameznika kdo drug, je potrebno za začetek postopka soglasje prizadetega.

27. člen

Vse pobude, naslovljene na varuha, morajo biti podpisane in označene z osebnimi podatki pobudnika ter vsebovati okoliščine, dejstva in dokaze, na katerih temelji pobuda za začetek postopka. Pobudnik mora tudi navesti, ali je v zadevi že uporabil pravna sredstva in če, katera.

Pobuda za začetek postopka se praviloma vloži pisno. Za vložitev pobude ni potrebna obličnost ali pomoč odvetnika.

Osebe, ki jim je odvzeta prostost, imajo pravico nasloviti varuhu pobudo za začetek postopka v zaprti kuverti.

28. člen

Ko varuh prejme pobudo za začetek postopka, opravi potrebne poizvedbe in na tej podlagi sklene, da:
1. o pobudi odloči po skrajšanem postopku;
2. začne preiskavo;
3. pobudo zavrne;
4. pobude ne vzame v obravnavo, ker je anonimna, prepozna, žaljiva in predstavlja zlorabo pravice do pritožbe.

Če varuh sklene, da pobudo zavrne ali je ne vzame v obravnavo iz razlogov po 3. ali 4. točki prejšnjega odstavka, je dolžan o tem v čimkrajšem roku pobudnika obvestiti, mu pojasniti razloge za to in ga po možnosti napotiti na drugo ustrezno pot za rešitev zadeve.

29. člen

Varuh o pobudi odloči po skrajšanem postopku (1. točka prvega odstavka 28.člena) zlasti v primeru, kadar so dejansko stanje in stališča prizadetih strani razvidna iz dokumentacije, priložene k pobudi za začetek postopka.

30. člen

Varuh zavrne pobudo (3. točka prvega odstavka 28. člena) zlasti iz naslednjih razlogov:

če iz razpoložljivih podatkov in okoliščin nedvoumno izhaja, da ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ali drugo nepravilnost;
če je vloga nepopolna in jo pobudnik po predhodnem opozorilu varuha ne dopolni;
če je zadeva v postopku pred pravosodnimi organi, razen v primerih določenih v tem zakonu;
če gre za zadevo, ki je v pristojnosti preiskovalnih komisij državnega zbora v razmerju do nosilcev javnih funkcij;
če niso bila izčrpana vsa redna ali izredna pravna sredstva, razen če oceni, da bi bilo za posameznika nesmotrno začeti ali nadaljevati takšne postopke ali oceni, da bi bila posameznikom medtem prizadejana velika ali težko popravljiva škoda;
če je iz pobude razvidno, da gre za manj pomembno zadevo, ki tudi po opravljeni preiskavi ne bi mogla dati primernega rezultata.

31. člen

Odločitev varuha, da pobude ne vzame v obravnavo ali jo zavrne, je dokončna.

32. člen

Varuh ne začne postopka, če je od dejanja ali zadnje odločitve organa preteklo več kot eno leto, razen če oceni, da je pobudnik zamudil rok iz objektivnih razlogov ali da gre za tako pomembno zadevo, ki opravičuje njegovo ukrepanje ne glede na časovno oddaljenost.

33. člen

Ko se varuh odloči za začetek preiskave (2. točka prvega odstavka 28. člena), pošlje sklep o preiskavi pobudniku in organu ali organom, na katere se nanaša pobuda za začetek postopka, ter zahteva potrebna pojasnila in dodatne informacije.

Varuh določi rok v katerem mu mora organ poslati pojasnila in informacije iz prejšnjega odstavka. Ta rok ne more biti krajši od 8 dni. Če organ ne pošlje varuhu pojasnil oziroma informacij v zahtevanem roku, mora varuhu brez odlašanja sporočiti razloge, zaradi katerih ni ugodil njegovi zahtevi.

O zamudi roka iz prejšnjega odstavka lahko varuh obvesti neposredno nadrejeni organ.

Odklonitev ali nespoštovanje zahteve varuha se šteje za oviranje dela varuha.

Varuh lahko o tem poroča s posebnim poročilom pristojnemu delovnemu telesu državnega zbora, državnemu zboru ali obvesti javnost.

34. člen

Vsi državni organi so dolžni pomagati varuhu pri izvedbi preiskave in mu nuditi na njegovo zahtevo ustrezno pomoč.

35. člen

V zvezi s svojim delom ima varuh pravico vpogleda v podatke in dokumente iz pristojnosti državnih organov.

Predpisi o varovanju tajnosti podatkov obvezujejo varuha, njegove namestnike in uslužbe.

36. člen

Vsi funkcionarji in uslužbenci organov iz 6. člena tega zakona se morajo odzvati varuhu na vabilo za sodelovanje v preiskavi ter zaradi dajanja pojasnil.

Varuh lahko vabi vsakogar kot pričo ali izvedenca na razgovor v zadevi, ki jo obravnava. Vabljeni se je dolžan vabilu odzvati.

37. člen

Varuh lahko prekine preiskavo, če ugotovi, da je bila zadeva rešena na drug način, če pobudnik neupravičeno ne sodeluje v postopku ali je iz njegovih dejanj razvidno, da ne kaže zanimanja za nadaljevanje preiskave.

38. člen

Po opravljeni preiskavi varuh izdela osnutek poročila o svojih ugotovitvah in ga posreduje prizadetim strankam. Te lahko v roku, ki ga določi varuh, pošljejo svoje pripombe ali predloge za dopolnitev ugotovitev v poročilu.

V nujnih primerih in kadar oceni, na podlagi dokumentacije s katero razpolaga, da so dejstva nesporna, lahko varuh sprejme svoje ugotovitve in predloge brez predhodnega preverjanja iz prejšnjega odstavka.

39. člen

Varuh v končnem poročilu navede svojo oceno dejstev in okoliščin posameznega primera in ugotovi ali je šlo v obravnavanem primeru za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin ter na kakšen način so bile kršene oziroma ali je šlo za drugo nepravilnost.

Varuh hkrati predlaga način, s katerim naj se ugotovljena nepravilnost odpravi. Pri tem lahko predlaga, da organ ponovno izvede določen postopek v skladu z zakonom, predlaga povrnitev škode ali predlaga drug način odprave nepravilnosti, ki je bila povzročena posamezniku. Pri tem ne posega v civilnopravne pravice, ki jih ima posameznik za povrnitev škode.

Varuh lahko predlaga uvedbo disciplinskega postopka zoper uslužbence organov, ki so zakrivili ugotovljeno nepravilnost.

40. člen

Organi iz prejšnjega člena so dolžni varuha obvestiti o ukrepih, na podlagi njegovih predlogov, mnenj, kritik ali priporočil, najkasneje v roku 30 dni.

Če organ ne predloži poročila o upoštevanju predlogov varuha ali njegove predloge upošteva le delno, lahko varuh o tem obvesti neposredno nadrejeni organ, pristojno ministrstvo, poroča s posebnim poročilom državnemu zboru ali zadevo javno objavi.

Varuh lahko na stroške organa objavi svoje poročilo in svoj predlog v javnih glasilih, če se organ na njegove predloge ali priporočila, po ponovni zahtevi, ni ustrezno odzval.

41. člen

Pri obravnavanju aktov in dejanj organov lokalne samouprave je varuh dolžan upoštevati posebnosti njihovega položaja, zlasti način sprejemanja odločitev.

42. člen

Varuh oziroma oseba, ki jo varuh pooblasti, lahko vstopi v uradne prostore vsakega državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil.

Varuh lahko opravi preglede zaporov, drugih prostorov, v katerih so osebe, ki jim je odvzeta prostost ter drugih zavodov z omejeno svobodo gibanja.

Varuh ima pravico, da opravi razgovor z osebami v zavodih iz prejšnjega odstavka brez navzočnosti drugih oseb.

43. člen

Varuh poroča državnemu zboru z rednimi ali posebnimi poročili o svojem delu, ugotovitvah o stopnji spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter o pravni varnosti državljanov v Republiki Sloveniji.

Letno poročilo mora predložiti najkasneje do 30. septembra za preteklo leto.

Posebna poročila lahko varuh naslovi pristojnemu delovnemu telesu državnega zbora ali neposredno državnemu zboru.

44. člen

Ob obravnavi rednega letnega poročila v državnem zboru lahko varuh osebno na seji državnega zbora predstavi povzetek poročila in svoje ugotovitve na tej podlagi.

Redno letno poročilo varuha se javno objavi.

45. člen

Varuh lahko daje državnemu zboru in vladi pobude za spremembe zakonov in drugih pravnih aktov iz njune pristojnosti.

Varuh lahko daje državnim organom, zavodom in organizacijam, ki izvajajo javna pooblastila, predloge za izboljšanje njihovega poslovanja in ravnanja s strankami.

46. člen

Predsednik državnega zbora, predsednik vlade in ministri so dolžni osebno sprejeti varuha na njegovo zahtevo najkasneje v 48 urah.

 

V. PRAVICE VARUHA

 

47. člen

Varuh ima pravico do plače v višini, ki je določena za predsednika ustavnega sodišča.

Namestnik varuha ima pravico do plače v višini, ki je določena za sodnika ustavnega sodišča.

48. člen

Varuh, ki je do izvolitve opravljal funkcijo sodnika ali drugo trajno funkcijo v državnem organu, ima po prenehanju mandata pravico nadalje opravljati prejšnjo funkcijo, če v treh mesecih po prenehanju mandata sporoči pristojnemu organu, da želi nadalje opravljati prejšnjo funkcijo.

Varuh, ki je bil do izvolitve v delovnem razmerju, ima pravico, da se v treh mesecih po prenehanju mandata vrne na delo, ki ga je opravljal, ali na drugo delo, ki ustreza vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe.

49. člen

Varuh, ki mu je prenehal mandat in iz objektivnih razlogov ne more nadaljevati prejšnjega dela ali dobiti druge ustrezne zaposlitve, niti ni izpolnil pogojev za upokojitev po splošnih predpisih, ima pravico do nadomestila plače v višini plače, ki bi jo prejemal, če bi opravljal funkcijo, dokler se ne zaposli oziroma dokler ne izpolni pogojev za upokojitev po splošnih predpisih, vendar najdlje eno leto od prenehanja mandata.

Pravica do nadomestila iz prejšnjega odstavka se lahko podaljša do izpolnitve pogojev za upokojitev po splošnih predpisih, vendar najdlje še za eno leto.

Čas iz prejšnjih dveh odstavkov se šteje varuhu, ki mu je prenehal mandat, v delovno dobo. V tem času je socialno zavarovan po predpisih, ki urejajo socialno zavarovanje oseb v delovnem razmerju.

50. člen

Določbe 48. in 49. člena veljajo tudi za namestnika varuha.

 

VI. SLUŽBA VARUHA

 

51. člen

Varuh sprejme poslovnik, s katerim se zlasti določijo delitev področij, organizacija dela in postopek z vlogami, po predhodnem mnenju pristojnega delovnega telesa državnega zbora. Poslovnik se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

52. člen

Varuh ima strokovno službo. Varuh imenuje in razrešuje svetovalce in druge uslužbence.

Varuh imenuje generalnega sekretarja, ki vodi službo varuha.

53. člen

Varuh lahko imenuje svetovalce in druge strokovnjake v službi varuha za določen čas izmed uslužbencev v državnih organih. Ti imajo pravico, da se po poteku tega časa vrnejo na svojo prejšnjo funkcijo ali delovno mesto.

54. člen

Razveljavitev v delu, ki napotuje na smiselno uporabo zakona o delavcih v državnih organih in sicer z dnem, ko se začne uporabljati zakon o javnih uslužbencih (ZJU) (Uradni list RS, št.
56-2759/2002), to je 28.6.2003

(glej opombo (2))

Glede pravice do plače, nadomestil ter drugih osebnih prejemkov, povračil in pravic, se za generalnega sekretarja varuha smiselno uporabljajo določbe zakona o funkcionarjih v državnih organih, za druge uslužbence pa smiselno določbe zakona o delavcih v državnih organih.

55. člen

Sredstva za delo varuha se zagotovijo v proračunu Republike Slovenije. Višino sredstev določi državni zbor na predlog varuha.

 

VII. KAZENSKE DOLOČBE

 

56. člen

Z denarno kaznijo najmanj 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek:

odgovorna oseba organa, ki varuhu na zahtevo ne posreduje zahtevanih gradiv (6. člen);
kdor se neupravičeno ne odzove varuhu na razgovor (36. člen).

 

VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

 

57. člen

Varuh začne opravljati svoje delo potem, ko so zagotovljeni potrebni kadri, prostori in drugi materialni pogoji za delo.

Z dnem začetka delovanja varuha preneha delovati Svet za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin na podlagi zakona.

Varuh prevzame arhiv, nerešene zadeve in sredstva Sveta za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

58. člen

Z dnem začetka delovanja varuha, preneha veljati zakon o Svetu za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 14/90).

59. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
 
--------------------------------------------------------------------------------
Zakon o varuhu človekovih pravic (ZVarCP)
objavljen v Uradnem listu RS, št. 71/93, popr. 15/94
velja od 14.1.1994

--------------------------------------------------------------------------------

(1) Popravek zakona o varuhu človekovih pravic (Uradni list RS, št. 15-1/1994), objavljen 18.3.1994

(2) Zakon o javnih uslužbencih (ZJU) (Uradni list RS, št. 56-2759/2002), objavljen 28.6.2002, ki velja od 13.7.2002 in se uporablja od 28.6.2003, določa tudi:

"203. člen

(1) Z dnem, ko se začne uporabljati ta zakon, prenehajo veljati:

7. 54. člen zakona o varuhu človekovih pravic (Uradni list RS, št. 71/93 in 15/94 - popravek), v delu, ki napotuje na smiselno uporabo zakona o delavcih v državnih organih;

(2) Ne glede na določbe področnih zakonov, ki bodo v veljavi ob uveljavitvi tega zakona in urejajo položaj javnih uslužbencev v organih, se glede razvrščanja delovnih mest, glede uradniških nazivov, načina odločanja o pravicah oziroma obveznostih javnih uslužbencev in sklenitve delovnega razmerja s pogodbo o zaposlitvi uporabljajo določbe tega zakona.

(3) Predpisi, izdani za izvrševanje v prejšnjem odstavku navedenih zakonov, se uporabljajo do izdaje novih.

(4) Določbe zakonov, ki urejajo plače javnih uslužbencev in je zanje določen rok veljavnosti do uveljavitve zakona o javnih uslužbencih, ostanejo v veljavi.

Pravne informacije   |   Zasebnost   |   Kontakt Izvedba: Nova Vizija d.d.