Varuh človekovih pravic

Varuh

ČP

3.1.4. Odnosi z depriviligiranimi in/ali marginaliziranimi skupinami

Letno poročilo 2001 - Poglavje 3.1.4.

3.1.4. Odnosi z deprivilegiranimi in/ali marginaliziranimi skupinami

Kot že rečeno, se določene skupine zaradi različnih razlogov leredko obrnejo na varuha. Zato se je varuh ob nastopu mandata med drugimše posebej zavezal za intenzivnejše približanje takšnim skupinam in zaoblikovanje strategij za učinkovitejši in neposreden dostop do njih.


Ker omenjene skupine pogosto nimajo izpolnjenih niti osnovnihpogojev za uresničevanje njihovih pravic, so kršitve na teh področjihpogostejše, opozarjanje nanje pa zaradi že omenjenih štirih pogojevslabše. Občutljivost področja privabi za kršitve in razne nepravilnostiprav tako senzibilne medije, zato so primeri kršitev pravicdeprivilegiranim in/ali marginaliziranim skupinam ponavadi medijskoodmevni, kar ima nekaj učinkov:

  • zaradi razširjenosti tehnologij informacije prodrejo tudi do “nedostopnih skupin”;

  • z

    opozarjanjem o kršenju pravic in načinih preprečevanja kršitev se sicer

    počasi, a vendar dviga zavest o človekovih pravicah med ljudmi;

  • varuhova

    opozorila, ugotovitve in izjave ponavadi sprožijo različne odzive, kar

    omogoča oblikovanje ustreznih smernic za delo v prihodnje.


Varuh se je prav zaradi majhnega števila pobud, ki so odtovrstnih skupin prispele na naslov VČP v letu 2001 pogosto srečeval spredstavniki različnih deprivilegiranih in/ali marginaliziranih skupin.Seznanil se je z razmerami na področju njihovega bivanja in delovanja,skušal najti rešitve za njihove težave. Vseskozi je širšo javnostopozarjal na problem nestrpnosti in na zlo diskriminacije, na nujnostupoštevanja drugačnosti in na enakovredno obravnavanje vseh, še posebejpa na pozorno obravnavanje najšibkejših med njimi - otrok. Opozarjal jetudi na problem revščine oziroma ekonomske in socialne zapostavljenostnekaterih skupin ter o prevladi eksistencialnegastrahu.


V prvem letu svojega delovanja je varuh veliko pozornostinamenil opozarjanju na nujnost povečanja strpnosti. Že takoj po nastopumandata 27. februarja je v zvezi s "pobalinsko akcijo", v kateri so neznanci premazali italijanske napise na dvojezičnih tablah v občini Koper,na slovensko javnost naslovil poziv k strpnosti. Izrazil je tudizgroženost nad vedno bolj vidno nestrpnostjo, ki jo kažejo posameznikiin posamezne skupine do drugačnosti, pa naj je to narodnost, vera,spol, spolna usmerjenost, socialni ali ekonomski status, življenjskislog ali kaj drugega. Zato je državljane vseh narodnosti pozval kvečjemu medsebojnemu spoštovanju, sodelovanju in upoštevanjumedsebojnih razlik, državljane slovenske narodnosti pa opozoril, da sokot večinski narod najbolj odgovorni za dobro počutje vseh prebivalcevdržave.


Ob majskih protestih v Šiški proti tujcem je namenil kritiko državi, ki je s tem, ko se ni pripravila na problem prebežnikov, "generirala nestrpnost".

"Ne glede na to, kaj mislim o nestrpnosti, pa je dejstvo, da tudinajbolj tolerantni ljudje postanejo nestrpni, če se v primerjavi sprebežniki, tujci, znajdejo v manjšini. Zato država ne bi smeladovoliti, da pride do takšne situacije, ki ljudi sili v ksenofobijo.Država mora imeti posluh za ene in druge," je takrat opozoril varuh.


Ob tej priložnosti je opozoril tudi na nasprotovanja ljudi proti šolam in vrtcem za otroke s posebnimi potrebami ali prostorom za zdravljenje narkomanov.

"To ni samo vprašanje ksenofobije, ampak vprašanje splošne nestrpnosti, problem dopuščanja drugačnosti!"

Opozoril je, da so pravice vsakega posameznika omejene s pravicodrugega posameznika in svoje opozorilo v letu 2001 še večkrat ponovilob različnih priložnostih. Pred junijskim referendumom o noveli Zakona o zdravljenju neplodnosti in postopku oploditve z biomedicinsko pomočjo je pozval k strpnosti v imenu varovanja pravic otrok, na Mirovnem festivalu v Slovenj Gradcuoktobra pa poudaril nujnost spoznavanja drugačnosti, drugačnih ljudi innjihovih kultur, saj lahko samo tako človek odvrne strah pred neznanimin postane strpen.


K strpnosti in spoznavanju drugačnosti je varuh pozval tudi ob rasno obarvanem primeru julija in istega meseca odkritim in nezakonitim izrazom homofobičnosti v javnem lokalu.V obeh primerih je ugotavljal vzroke za dejanje in po poizvedbahreagiral. V slednjem primeru je opozoril na nedopustnost diskriminacijez izgovori, da področje ni zakonsko urejeno. Dejal je, da je ustavatemeljni pravni akt, ki ga morajo upoštevati vsi. Njen 14. členprepoveduje diskriminacijo na podlagi kakršnih koli osebnih okoliščin.Ta določba se uporablja neposredno in je niti z zakonom ni mogočeomejiti. Pomanjkanje ustreznih zakonov ne omogoča diskriminatornegaravnanja posameznikov in s tem kršenje temeljnih človekovih pravic insvoboščin, je še dejal.


Varuha je konec julija na pogovor o pojavih nestrpnosti v slovenski družbi povabil celopredsednik države. Povod je bil prej omenjeni primer napadaobritoglavcev na temnopoltega prebivalca Slovenije. Srečanja sta sepoleg varuha udeležila še notranji minister in namestnik generalnegadirektorja policije. Predsednik Slovenije je po pogovoru poudaril, danas ti pojavi, čeprav za zdaj niso dobili večjih razsežnosti, ne smejopustiti neprizadete, in dodal, da bi bilo zelo slabo, če bi postalistrpni do nestrpnosti.


Anžič je predstavil analizo desetletnega obdobja na tempodročju, ob čemer je opozoril na relativno omejen doseg, ki ga imapolicija pri ustvarjanju ozračja strpnosti v družbi. Poleg tega jebeseda tekla tudi o številu pritožb na ravnanje policije in načinureševanja ter obravnave teh pritožb s strani policije.


Predsednik Kučan je takrat še dejal, da pravica do drugačnostini abstraktna niti formalna pravica, ampak je lahko samo konkretna,vsakodnevna ter uresničljiva vselej in povsod.

Varuh je že ob obravnavi letnih poročil v parlamentu junija 2001poslancem predstavil svoje delovne prioritete, med katerimi je posebejpoudaril večja prizadevanja za zaščito otrok in v njihovo korist.

Še pred nastopom mandata novega varuha je namestnik varuha AlešButala prisostvoval seji otroškega parlamenta. Varuh se je v letu 2001udeleževal številnih prireditev, na katerih je mladim med drugimspregovoril o rasizmu, homofobiji, drogah in drugih aktualnih zadevah.

Na srečanju z mladimi skavti in na enodnevnem izletu z otroki izsocialno šibkih družin je spregovoril tudi o pomenu človekovih pravicin njihovem varovanju.

Ukvarjal se je s pravicami otrok do obeh staršev in se v tej lučisrečal tudi s predstavniki društva Podos in društva Ostržek. Srečevalse je z redkimi javno oznanjenimi primeri nasilja v družini inspoznaval razmere na področju spolnih zlorab.

Predstavljene ideje za otroškega ombudsmana ni zavrnil, je papoudaril nujnost takojšnjega ukrepanja na področju varovanja pravicotrok. Ustanavljanje posebne inštitucije za varovanje pravic otrok pabi ravno takojšnje delovanje odložilo za nedoločen čas.


V luči večje skrbi za pravice otrok je varuh v tednu otroka povabil vse otroke, naj izkoristijo dan odprtih vrat in se oglasijo na kratek klepet. Na izjemno dobro obiskanem srečanju jeotroke, starše in mentorje seznanil s svojim delom in jih pozval kaktivnem sodelovanju pri spoznavanju in uveljavljanju njihovih pravicin rešitev, če bodo le-te kršene. Otroci so izluščili tudi nekaterenejasnosti pri varovanju njihovih pravic, se pozanimali, kako seobrniti na varuha, in podali nekaj konkretnih pobud. Izrazili so željo,da bi bila vrata na ta način odprta še večkrat, in se zavzeli zapoglobljeno sodelovanje z varuhom. Željo po vodenju in izobraževanju zavarovanje pravic otrok pa so na srečanju izrazili tudi odrasli.


Varuh je k sodelovanju predvsem pri promociji pravic inosveščanju o pravicah pritegnil otroške časopise Ciciban in Cicido, okršitvah pravic otrok pa je spregovoril tudi za nekatere druge medije.