Delodajalec od delavca v času začasne  zadržanosti z dela zaradi bolezni ne sme zahtevati, da opravlja službene  naloge, pa čeprav bi jih delavec opravljal po telefonu oziroma od doma.
 Pobudnica je v pobudi Varuhu človekovih pravic  Republike Slovenije (Varuh) navedla, da je zaposlena v enem od vzgojno  izobraževalnih zavodov. Sredi avgusta je hudo zbolela, njena nadrejena  pa kljub odsotnosti z dela zaradi bolezni pričakuje, da bo od doma  pripravljala redne tedenske načrte dela in jih pošiljala sodelavki, ki  mora biti tudi na razpolago za svetovanje po telefonu. Od doma naj bi  kljub bolezni pripravila tudi letni delovni načrt in ga  poslala po  elektronski pošti. Pobudnica je navedla, da zaradi narave bolezni tega  dela ne zmore, ter da tudi še ni znano, koliko časa bo odsotna. Zanimalo  jo je, ali ima v času bolniškega staleža pravico do mirovanja oziroma  ali delodajalec upravičeno zahteva, da navedena dela opravi. Pobudnica  ni želela posredovanja Varuha, zanimalo jo je zgolj naše mnenje.  
Pobudnici  smo najprej pojasnili, da v skladu z zakonskimi pristojnostmi Varuh ne  nudi pravne pomoči in ne razlaga zakonodaje. Ne glede na navedeno pa smo  ji pojasnili tudi, da skladno s 35. členom Zakona o zdravstvenem  varstvu in zdravstvenem zavarovanju zavarovanec ni upravičen do  nadomestila med začasno zadržanostjo od dela, če v tem času opravlja  pridobitno delo. 
Če delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali  poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika, imenovanega  zdravnika ali zdravstvene komisije ali če v tem času opravlja pridobitno  delo ali če brez odobritve pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika  ali zdravstvene komisije odpotuje iz kraja svojega bivanja, mu skladno s  110. členom Zakona o delovnih razmerjih delodajalec lahko izredno  odpove pogodbo o zaposlitvi. Skladno s 111. členom istega zakona pa  lahko tudi delavec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delodajalec  ni zagotavljal varnosti in zdravja delavcev pri delu in je delavec od  delodajalca predhodno zahteval odpravo grozeče neposredne in neizogibne  nevarnosti za življenje ali zdravje. 
Delodajalec ima zgolj pravico do  seznanitve z navodili zdravnika, ki se nanašajo na ravnanje delavca v  času odsotnosti z dela zaradi bolezni (torej z režimom gibanja), nima pa  pravice zahtevati podatkov v zvezi z navodili glede zdravljenja  (diagnoza in režim zdravljenja).
Na podlagi navedenega lahko  zaključimo, da delodajalec od delavca v času, ko je ta začasno zadržan z  dela zaradi bolezni, ne sme zahtevati, da opravlja službene naloge, pa  čeprav bi jih delavec opravljal po telefonu oziroma od doma. Pobudnico  smo napotili na Inšpektorat RS za delo, ki je pristojen za ugotavljanje  morebitne kršitve.10.2-38/2019
Ravnanje delodajalca med odsotnostjo z dela zaradi bolezni
 
				
				
				
			
			
	
  
     Foto galerija
      
     (1) 
  
  
  
        
    
       
      
        
          
        
      
       
      
    
      
      
      
      
      