Varuh človekovih pravic

Kdaj do varuha? Kako vložiti pobudo?

Odločanje o prekinitvi prestajanja kazni zapora na podlagi interventnega zakona

Dne 29. 3. 2020 je stopil v veljavo ZZUSUDJZ, ki v 12. členu določa, da lahko direktor zavoda za prestajanje kazni zapora po uradni dolžnosti, če je to potrebno zaradi preprečitve širjenja epidemije virusne okužbe SARS-CoV-2, za čas enega meseca prekine prestajanje kazni zapora obsojencu, kadar ne obstajajo varnostni zadržki. Trajanje prekinitve kazni zapora se lahko zaporniku podaljšuje, dokler obstaja razlog za prekinitev. Poleg tega lahko direktor zavoda na podlagi določb ZZUSUDJZ z namenom preprečitve širjenja epidemije premesti obsojenca iz enega v drug zavod ali v oddelek drugega zavoda (11. člen) in predčasno odpusti obsojenca (13. člen) največ šest mesecev pred iztekom kazni ob upoštevanju pogojev iz 108. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1).

Čeprav ZZUSUDJZ izrecno ne določa, da se tovrsten postopek prekinitve prestajanja kazni zapora lahko začne na prošnjo obsojenca, pa ima po naši presoji obsojenec možnost vsaj izraziti razloge, da se takšen ukrep morebiti uporabi v njegovem primeru. To bo sicer lahko upoštevano pri odločitvi o prekinitvi po uradni dolžnosti v okviru namena tega zakona, ki je usmerjen v preprečitev širjenja epidemije. K temu lahko (poleg tega, da osebe, ki so na prekinitvi, niso izpostavljene morebitnim okužbam v zavodu) prispeva tudi posledično zmanjšanje (pre)zasedenosti zavodov, saj ti v nasprotnem primeru ne morejo vzpostaviti učinkovite izolacije okuženih oseb, zaradi česar obstaja večja verjetnost širjenja virusa na obsojence in zaposlene. S tem ko za razliko od prekinitve prestajanja kazni po 82. členu ZIKS-1 obsojencu in njegovim ožjim družinskim članom ZZUSUDJZ ne omogoča podaje prošnje, gre sklepati, da namen zakonodajalca ni v osredotočenosti na posamezne primere, na katere bi opozorile zaprte osebe same, ampak kot eno od orodij, ki so dana direktorjem zavodov pri obvladovanju trenutnih razmer, ki jih predstavlja nevarnost širjenja okužbe s koronavirusom.

Varnostni zadržki v zakonu podrobneje niso opredeljeni. Pomenijo pa sicer vse okoliščine, na podlagi katerih direktor zavoda oceni, da bi lahko vplivale na zlorabo prekinitve prestajanja kazni (npr. osebnost obsojenca, njegova varnostna ocena, nevarnost izmikanju nadaljnjemu prestajanju kazni, delež prestane kazni, vrsta in način storitve kaznivega dejanja, način nastopa kazni, morebitni odprti kazenski postopki, …). Na strani organa, ki o takšnih predlogih (oziroma po uradni dolžnosti) odloča, je zato obveznost, da v vsakem konkretnem primeru skrbno presodi, katerim ustavno zavarovanim dobrinam je v posameznem spornem primeru potrebno dati prednost. Bodisi tistim, ki jih zasleduje pojem "varnostni zadržki" in so glede na okoliščine, značilne za posameznega obsojenca, lahko različne, ali tistim, ki so zajete v pojmu preprečitve širjenja epidemije virusne okužbe SARS-CoV-2 v 12. členu ZZUSUDJZ. Pri tem ne gre spregledati, da zdravje in življenje na splošno sodita med najvišje zavarovane družbene dobrine. V nekaterih primerih ju je sicer mogoče najti med dejavniki, ki podkrepijo utemeljenost varnostnih zadržkov, v drugih med razlogi v prid prekinitve. Včasih pa bosta dobrini tako predmet presoje varnostnih zadržkov kot utemeljenosti prekinitve. 8.2-22/2020

Natisni: