Natisni vsebino

Izvor institucij ombudsmana


Beseda ombudsman je švedskega izvora in pomeni »predstavnika«. V različnih državah po svetu so predstavniki ljudstva, ki varujejo ljudske pravice, pač poimenovani različno.

Do leta 2001 se je institucija ombudsmana na državni ravni razširila v približno 110 držav sveta. V številnih državah so tudi regionalni, mestni, provincialni ombudsmani, nekatere države pa imajo ombudsmana na nacionalni, regionalni in subnacionalni ravni.

Varovanje človekovih pravic je eden glavnih namenov ombudsmanov in njihovih uradov in ta namen se odseva tudi v imenu institucije.

Korenine institucije ombudsmana segajo v leto 1809 na Švedsko, ko je bil ustanovljen »predstavnik za pravičnost« (ombudsman for justice). Do 20. stoletja institucija ni segla čez švedske meje, nakar so jo posvojile tudi druge skandinavske države (Finska - 1919., Danska - 1955. in Norveška - 1962.).

Največjo popularnost je institucija ombudsmana doživela v 60. letih, ko so jo množično ustanavljale države Commonwealtha in druge, večinoma evropske države.

Sredi leta 1983 je imelo približno 21 držav institucijo ombudsmana na nacionalni ravni in šest na provincionalni/državni oziroma regionalni ravni.

V zadnjih letih se je institucija ombudsmana množično širila tudi na račun tranzicije številnih držav v demokracijo in demokratične strukture vladanja.

Prehod v demokracijo, spremljan z reformo vlade, je bil opazen predvsem v Latinski Ameriki, srednji in vzhodni Evropi kot tudi v delih Afrike in pacifiške Azije. Države, ki so v tem času ustanovile svoje ombudsmane, so: Argentina, Kostarika, Kolumbija, Gvatemala, Peru, Namibija, Južna Afrika, Poljska, nekatere frankofonske afriške države, Madžarska, Litva, Slovenija, Češka, Tajska in Filipini.

Kot nadgradnjo je Evropska unija po načelih maastrichtske pogodbe ustanovila Evropskega ombudsmana. Prvi je bil imenovan leta 1995.

Pravne informacije   |   Zasebnost   |   Kontakt Izvedba: Nova Vizija d.d.