Natisni vsebino

Ravnanje šole ob bolezni otroka

01.03.2011 12:41
Kategorija: Upravne zadeve - Družbene dejavnosti , Aktualni primeri


Varuh človekovih pravic RS (Varuh) je prejel vprašanje staršev, kako je s pravicami otroka po vrnitvi v šolo po bolezni, zaradi katere je manjkal od pouka osem dni. Starši so še v času njegove bolezni v šoli izvedeli, da bo otrok takoj, ko se bo vrnil v šolo, vprašan določeno snov za oceno, kar se je tudi zgodilo. Poleg tega je v prvem tednu po vrnitvi v šolske klopi že pisal tudi test, čeprav otrok v enem ali dveh dneh ne more nadoknaditi vsega zamujenega. Ko so starši prosili učiteljico za prestavitev pisnega preverjanja znanja, se je ta po pogovoru z ravnateljico odločila, da tega otroku ne dovoli. Ravnateljica naj bi se sklicevala na določila Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja v osnovnih šolah (Pravilnik). O problemu so se starši posvetovali s pristojnimi na Zavodu za šolstvo ter na Ministrstvu za šolstvo in šport. Od njih so izvedeli, da bi bila lahko učiteljica uvidevna in otroku omogočila, da se v določenem času zamujeno snov nauči. Starši so menili, da pomeni celoten dogodek hudo nasilje nad otrokom.

Če je bilo ravnanje šole táko, kot so ga starši opisali, ga Varuh ocenjuje kot najmanj nekorektno. Veljavni predpisi (Zakon o osnovni šoli ter prej omenjeni Pravilnik) učencem sicer ne določajo rokov za nadomestitev zamujene učne snovi zaradi odsotnosti v primeru bolezni. Čas, ki ga otrok potrebuje za nadomestitev zamujene učne snovi, bi moral biti odvisen od dogovora med učencem in njegovimi starši ter učiteljem. Učitelj pozna otrokove sposobnosti in zmožnosti in je dolžan otroku pomagati, ne nazadnje tako, da mu zamujeno snov posebej razloži v okviru dopolnilnega pouka, ki ga je po zakonu dolžan izvajati. Zato Varuh meni, da odločitev, kdaj bo učenec, ki je dlje časa manjkal,  ustno vprašan, ali kdaj  bo učitelj pisno preverjal njegovo znanje, ne bi smela biti odvisna od ravnatelja in sklicevanja na določen predpis.

Če bi šolo, ki jo obiskuje ta otrok, ocenjevali le na podlagi opisanega dogodka, bi lahko rekli, da otrokom ni naklonjena. Varuh meni, da bi moral biti eden od ciljev šolskega sistema, da v največji meri dá učencem priložnost, da svoje znanje izkažejo. Videti je, da se v nekaterih šolah vse prevečkrat išče neznanje in poudarja, česa učenci ne znajo. Tako se šola oddaljuje od svojega poslanstva, pri mnogih starših in otrocih pa upravičeno vzbuja strah in odpor. Učiteljski poklic od človeka zahteva občutljivost, strpnost, potrpežljivost, pravičnost, sposobnost prilagajanja, obzirnost in še vrsto drugih pozitivnih lastnosti. Kdor jih nima, mu je to težko dopovedati in še težje dokazati napake v njegovem ravnanju. Brez takšnih lastnosti pa ne bi smeli biti ravnatelji.

Staršem smo v zvezi z uveljavljanjem pravic njihovih otrok v šoli pojasnili, da so starši prvi varuhi otrokovih pravic. Svetovali smo jim, da se o problemu najprej pogovorijo v šoli s konkretnim učiteljem, razrednikom in svetovalnim delavcem. Če omenjeni niso pripravljeni ravnati v otrokovo največjo korist, je potreben pogovor z ravnateljem, ki je po zakonu dolžan poskrbeti za zaščito učenčevih pravic. Če še pogovor z ravnateljem ne zadošča, je mogoča prijava na inšpektorat RS za šolstvo in šport. Pobudo smo šteli za utemeljeno. 5.8-3/2011


Nazaj
Pravne informacije   |   Zasebnost   |   Kontakt Izvedba: Nova Vizija d.d.