Natisni vsebino

Ravnanje sodišč v primeru obravnave dokazov, ki vsebujejo tajne podatke, še (vedno) ni zakonsko primerno urejeno

20.11.2015 10:02
Kategorija: Sodni in policijski postopki



Ob obravnavi konkretne pobude se je Varuh srečal z vprašanjem seznanitve stranke s tajnimi podatki, ki so že predloženi v sodni postopek in so del procesnega gradiva. Z navedenim vprašanjem se je v preteklosti že ukvarjalo tudi Ustavno sodišče RS (Ustavno sodišče) in je v odločbi št. U-I-134/10-28 z dne 24. 10. 2013 ugotovilo, da je Zakon o pravdnem postopku (ZPP) v neskladju z Ustavo, ker skoraj ne vsebuje posebne ureditve za obravnavo tajnih podatkov, in se tudi za sodne postopke uporablja njihovi naravi neprilagojeni Zakon o tajnih podatkih. Svojo ugotovitev je oprlo na stališče, da opustitev posebne zakonske ureditve glede uporabe tajnih podatkov v postopkih, v katerih se uporablja ZPP, pomeni poseg v pravico strank sodnih postopkov do sodnega varstva in nadalje, da "Povzroči, da so stranke prizadete v svojem ustavno zavarovanem pričakovanju, da bo o vseh dejanskih, materialnih in procesnih vprašanjih postopka avtonomno odločil neodvisni in nepristranski sodnik. Gre za opustitev dolžnosti zakonodajalca v primerih, ko je v sodnem postopku treba obravnavati tajne podatke, da se zagotovi učinkovito uveljavljanje človekove pravice iz prvega odstavka 23. člena Ustave. Pomembno je, da nepristranski in neodvisni sodnik ni tisti, ki dokončno odloči o dostopu strank do tajnih podatkov. Tako stanje lahko sanira le nova in posebna zakonska podlaga, ki mora prilagoditi uporabo tajnih podatkov v sodnih postopkih, za katere se uporablja ZPP. Presojana pravna praznina pomeni izvotlitev človekove pravice iz prvega odstavka 23. člena Ustave".

Ustavno sodišče je v drugi točki izreka zgoraj navedene odločbe zakonodajalcu naložilo, naj ugotovljeno protiustavnost odpravi v roku enega leta po objavi odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije (to je bilo 8. 11. 2013). V triintrideseti točki odločbe je Ustavno sodišče navedlo še, da sme zakonodajalec, zato ker se ugotovitev protiustavne pravne praznine nanaša na odsotnost ustavno zahtevane vsebine v pravnem redu kot celoti, po svoji prosti presoji odločiti, v kateri zakon bo umestil novo ureditev.

Kljub temu, da je Ustavno sodišče določilo prehodni režim ravnanja sodišč, smo se v zvezi z zamudo pri uresničitvi odločbe Ustavnega sodišča, za pojasnila obrnili na Ministrstvo za pravosodje, saj sta od izdaje ustavne odločbe pretekli že dve leti. Zanimalo nas je zlasti, na kakšen način in kdaj se bo zagotovila uresničitev ustavne odločbe, pa tudi, kateri področni predpis naj bi oziroma bo uredil problematiko, s katero se je ukvarjalo Ustavno sodišče z navedeno odločbo. Če je oziroma bo za pripravo takšnega predpisa oziroma spremembe predpisa pristojno MP, so nas zanimali tudi razlogi, zaradi katerih ustrezen predpis do sedaj še ni bil sprejet in kdaj je pričakovati, da bo storjeno oziroma bo ustrezno gradivo posredovano v sprejem Državnemu zboru RS.
 
MP je v svojem odgovoru pojasnilo, se je Vlada RS po strokovnem posvetu odločila, da se zadevna materija uredi v ZPP, ki je v pristojnosti MP. Navedlo je, da se je Vlada strokovnem posvetu odločila, da se zadevna materija uredi v ZPP, ki je v pristojnosti MP. Ministrstvo je pristopilo k preučitvi področja in ugotovilo, da obstajajo številna odprta vprašanja, tako v teoretično-pravni sferi, kot na tehnični ravni, npr. pogoji za prostore, kjer se dokumenti hranijo in pregledujejo so zelo natančni in zahtevni. Prav tako je ministrstvo preverilo primerjalno-pravno ureditev v državah članicah Evropske unije in drugih državah, kar je bilo le malo v pomoč, saj je ureditev zelo različna in specifična, glede na državo ter na njen odnos do vprašanja tajnosti podatkov. Zaradi navedenega je ministrstvo mrenilo, da glede na dejstvo, da je Ustavno sodišče določilo prehodni režim, pravna podlaga za odločanje obstaja in ne gre prehitevati z nepremišljenimi določbami. Obvestilo nas je tudi, da je glede na predlagane spremembe Normativnega delovnega programa Vlade RS za leto 2015 predvidena obravnava predloga novele ZPP na seji Vlade RS v septembru 2015.

V času priprave tega prispevka, predlog novele ZPP, ki bo uredil obravnavano problematiko vsaj po podatkih, ki so nam bili dostopni, še ni ugledal luč sveta. Ustavno sodišče je v izpostavljenem primeru sicer določilo prehodni režim ravnanja sodišč s tajnimi podatki v sodnih postopkih, ki zapolnjuje protiustavno pravno praznino, vendar pa so sedaj sodišča tista, ki nosijo breme opustitve dolžnosti zakonodajalca. Rešitve Ustavnega sodišča kot pozitivnega zakonodajalca so predvsem začasne, zato bi bilo prav, da bi zakonodajalec čimprej uresničil dolžnost, ki mu jo je naložilo Ustavno sodišče. 6.5-29/2014


Nazaj
Pravne informacije   |   Zasebnost   |   Kontakt