Natisni vsebino

Nepravilnosti v postopku obravnave prekrška

27.03.2015 15:00
Kategorija: Sodni in policijski postopki - Postopki o prekrških


Pobudnik je navajal, da mu je kot odgovorni osebi gospodarske družbe (lastnici avtomobila, s katerim je bil storjen prekršek) zaradi prekrška po četrtem odstavku 46. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP), Policijska postaja (PP) Medvode izdala plačilni nalog. Menil je, da za prekršek ne more biti odgovorna oseba, saj v času njegove storitve ni bil odgovorna oseba gospodarske družbe, saj je bila to druga oseba, kar so nenazadnje izkazovali tudi podatki AJPES-a. Na to je pobudnik prekrškovni organ neuspešno opozarjal v (sicer prepozni) zahtevi za sodno varstvo in pobudi za odpravo odločbe.

V poizvedbi pri Ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) smo zahtevali opredelitev do njegovih navedb, zlasti pa utemeljitev ugotovitve, da je bil pobudnik odgovorna oseba družbe v času storitve prekrška. Ugotavljali smo tudi, da iz zaprosila PP Medvode za posredovanje podatkov o vozniku, izhaja le obveznost posredovati podatke o uporabniku oziroma vozniku (ime in priimek, rojstni podatki in naslov stalnega prebivališča), ki je kritičnega dne uporabljal vozilo. Kljub temu, da je družba vse te zahtevane podatke tudi posredovala (in celo priložila kopijo vozniškega dovoljenja voznika, ki je uporabljal vozilo), to očitno ni zadostovalo ker je bil voznik državljan Srbije in ni bilo priložene tudi njegove izjave, čeprav prvotni poziv PP Medvode takšne zahteve sploh ni vseboval. Da pravna oseba k svojemu odgovoru ni priložila nobenega bolj verodostojnega dokazila (npr. overjeno fotokopijo vozniškega dovoljenje, kopijo potnega naloga, kopijo najemne pogodbe, izjavo dejanskega kršitelja…) se je očitalo tudi v enem kasnejših odgovorov PP Medvode. Zato smo tudi zahtevali pojasnitev teh očitkov PP Medvode oziroma na kaj se opira zaključek PP Medvode, da mora v primeru voznika tujca biti priložena tudi njegova izjava in celo tudi druga »bolj verodostojna dokazila«. Zanimala nas je pravna podlaga za ta pričakovanja in na kakšen način ter kdaj je bila na to obveznost družba kot lastnica vozila, s katerim je bil storjen prekršek, opozorjena. Pripomnili smo tudi, da bi bilo prav, da bi že poziv za posredovanje podatkov o vozniku, s katerim je bil storjen prekršek, vseboval jasne zahteve katere vse podatke je treba posredovati, zlasti pa da je treba v (pravočasnem) odgovoru navesti vsa dejstva in dokaze v svojo korist, ker jih sicer v postopku ne bo mogoče več uveljavljati.

MNZ je ugotovilo, da po prejemu (prve) pobude za odpravo odločbe, ki jo je vložila zagovornica pobudnika, pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa PP Medvode ni preverila navedb, da v času prekrška pobudnik ni bil odgovorna oseba gospodarske družbe. Če bi tako ravnala, bi lahko ugotovila, da so podani razlogi za odpravo odločbe na predlog prekrškovnega organa po 171.a členu Zakona o prekrških (ZP-1), saj v času prekrška dejansko ni bil odgovorna oseba družbe, ki je bila lastnik ali imetnik pravice uporabe vozila, s katerim je bil storjen prekršek, kar je razvidno iz uradnih evidenc AJPES. MNZ je zato ugotavljalo, da je pooblaščena uradna oseba preuranjeno odločila in izdala plačilni nalog odgovorni osebi pravne osebe. Pripomnilo je tudi, da bi lahko glede na to, da je rok, ki ga je pooblaščena uradna oseba določila v zaprosilu za posredovanje podatkov o vozniku instrukcijski rok (gre za rok, ki ga določi prekrškovni organ in ni zakonsko določen rok), na podlagi prvega odstavka 51. člena ZP-1 od pravne osebe zahtevala dopolnitev odgovora z dodatnimi dokazili (kot je npr. kopija najemne pogodbe, kopija potnega naloga, kopija knjižice uporabe službenega vozila), ter se šele na podlagi dodatnih dokazov odločila, ali lahko ugotovi, kdo je bil v kritičnem času voznik. Po stališču MNZ pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa tako zahteve za sodno varstvo ni obravnavala celovito, saj je spregledala v njej navedeno ključno dejstvo, da v času storitve prekrška pobudnik ni bil odgovorna oseba pravne osebe, zato tudi ne more biti odgovorna oseba po drugem odstavku 8. člena ZPrCP.

MNZ nadalje ugotavlja tudi, da je zagovornica pobudnika že v prvem dopisu (zahtevi za sodno varstvo), prekrškovni organ obvestila o dejstvu, da v času storitve prekrška ni bil odgovorna oseba. Zato so bili s tem že takrat izpolnjeni pogoji iz tretje in četrte točke prvega odstavka 171.a člena ZP-1 za podajo predloga za odpravo ali spremembo odločbe v skladu s prvim odstavkom 171.a člena ZP-1. MNZ zaključuje, da bi morala pooblaščena uradna oseba že ob prejemu zahteve za sodno varstvo na sodišče vložiti takšen predlog. Prekrškovni organ pa je to storil očitno šele po tem, ko je njegova zagovornica ponovno vložila pobudo za odpravo odločbe, ki jo je pobudnik ponovil s pomočjo drugega zagovornika in se obrnil tudi na naš naslov.

MNZ je sporočila, da je PP Medvode podala tudi preklic izterjave za sodno takso, določeno v sklepu o zavrženju zahteve za sodno varstvo. Napovedalo je, da bo policija v okviru usposabljanj pooblaščenih uradnih oseb, ki vodijo in odločajo v postopkih o prekrških, le-te opozorila na ta primer, s ciljem celovitega obravnavanja in s tem pravilnega odločanja v podobnih primerih.

Pobudo Varuh šteje za utemeljeno, saj je pobudnik upravičeno opozoril na nepravilnosti pri obravnavi očitanega prekrška. Pričakujemo, da bo odmev ugotovitev in ukrepov iz obravnave te zadeve takšen, da do primera kot je ta, ne bo več prišlo. 6.6-6/2015


Nazaj
Pravne informacije   |   Zasebnost   |   Kontakt