Natisni vsebino

Obisk Azilnega doma

27.10.2009 15:03
Kategorija:


V okviru izvrševanja pristojnosti in nalog državnega preventivnega mehanizma po Opcijskem protokolu h Konvenciji proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju, je Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (v nadaljevanju: Varuh), brez predhodne najave, dne 27. 10. 2009, obiskal Azilni dom, Cesta v Gorice 15, p. Ljubljana (v nadaljevanju: AD).

 

Glavni namen obiska je bil preveriti ravnanje s tujci, ki so izrazili namen vložiti prošnjo za mednarodno zaščito in so nameščeni na sprejemni oddelek ter ravnanje s prosilci za mednarodno zaščito, ki jim je gibanje omejeno na oddelek za omejevanje gibanja v skladu z Zakonom o mednarodni zaščiti. Ob tokratnem obisku v zvezi s precejšnjim delom ugotovitev, ki smo jih zapisali ob obisku AD lansko leto*, nismo opazili bistvenih sprememb in ker tudi sami tujci oziroma prosilci za mednarodno zaščito (v nadaljevanju: prosilci), s katerimi smo opravili razgovore, niso imeli pritožb v zvezi z bivanjem ali glede odnosa zaposlenih, v nadaljevanju izpostavljamo predvsem tiste okoliščine, ki jih je glede na povedano, smiselno (tudi tokrat) izpostaviti.

 

Do našega obiska je bilo v letu 2009 vloženih 154 prošenj za mednarodno zaščito, na dan obiska pa je bilo v Republiki Sloveniji 81 prosilcev. V AD jih je bilo nastanjenih 54, tako da je bila njegova uradna zmogljivost, ki še vedno znaša 203 osebe, zasedena le približno 27 odstotno. Trije od prosilcev v AD so bili mladoletniki brez spremstva, vsi stari 17 let. Skrbništvo nad njimi izvajajo prostovoljci Slovenske filantropije. Tudi tokrat so bili vsi trije vključeni v program neformalnega izobraževanja Projektno učenje za mlajše odrasle (PUM). Sicer pa je bilo od mladoletnih prosilcev 13 šoloobveznih, ena mladoletna prosilka je bila vpisana v srednjo šolo, preostali so bili predšolski otroci.

 

Začasno omejenega gibanja ni imel nihče v AD, se je pa en tak prosilec nahajal v Centru za tujce - po pojasnilih, ki smo jih prejeli ob obisku, k njemu hodi enkrat tedensko na pogovore socialni delavec AD, v zvezi s postopkom za pridobitev mednarodne zaščite pa ga obiskuje tudi operativna služba. V letu 2009 je bilo do našega obiska sicer izdanih 19 sklepov o omejitvi gibanja, devetkrat je bila nato še podaljšana. Družine se, navkljub morebitnim omejitvam gibanja, praviloma namešča v Azilni dom in ne v Center za tujce.

 

Do samovoljnih zapustitev AD je v letu 2009 do našega obiska prišlo 107-krat, dan pred našim obiskom pa je bila evidentirana ena samovoljna zapustitev, in sicer iz sprejemnih prostorov.

 

Ob našem obisku v letu 2008 nam je bilo pojasnjeno, da je v pripravi nova brošura, ki bo prevedena v več jezikov in bo prosilcem izročena ob sprejemu v AD. Tokrat nam je bila res predložena lična brošura 'Kako do mednarodne zaščite'. Brošura, ki je na voljo v devetih jezikih (tudi romskem) se ob sami namestitvi posreduje prosilcem v slovenskem ali najustreznejšem izmed osmih tujih jezikov. Poleg te brošure, ki ji je priložen tudi seznam kontaktnih podatkov svetovalcev za begunce, se prosilcem posreduje še predstavitev hišnega reda AD v obliki brošure 'Živim v Azilnem domu'. Obe brošuri na prosilcem prijazen in slikovit način opredeljujeta pravice in dolžnosti prosilcev. Varuh tak pristop pozdravlja, saj je za razliko od suhoparnih formaliziranih informacij, ki so bile prosilcem doslej na voljo, do prosilcev mnogo prijaznejši. Izdelava obeh brošur je bila sofinancirana iz sredstev Evropskega sklada za begunce (iz katerih so bili sicer sofinancirani tudi nekateri drugi projekti, npr. preureditev in oprema večnamenskega prostora, dokončanje postavitve zaščitne ograje okoli objektov Sektorja za azil, dokončanje nadgradnje objekta kotlovnice,…).

 

V prostoru ob samem vhodu v AD smo našli nameščene izvode zloženk 'Schengensko območje in jaz' (obvestilo o schengenskem območju za begunce, prosilce za azil, upravičence do statusa subsidiarne zaščite in osebe brez državljanstva) Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) in 'Basic information on the course of procedure before and on applying for asylum' Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij – PIC, izdajo katere je prav tako financiral UNHCR. Na vratih pisarne nevladnih organizacij je bilo v več jezikih nameščeno tudi obvestilo o nudenju pravne pomoči. Varuh ocenjuje, da je opisan način seznanitve oseb, ki se jih namesti v AD, z zanje relevantnimi informacijami, načeloma na zadovoljivi ravni, seveda ob predpostavki, da so jim za vsakršna morebitna nadaljnja pojasnila oziroma pomoč, v zadostni meri dostopni vsi, ki morajo skrbeti za njihovo nastanitev in oskrbo.

 

Prostori, oprema in okolica AD (sprejemni oddelek, oddelek za samske ženske, oddelek za samske moške, oddelek za družine, oddelek za mladoletnike brez spremstva, oddelek za osebe s posebnimi potrebami, oddelek za omejitev gibanja, sanitarije, učilnice, soba za religiozne aktivnosti, soba z igračami, otroško igrišče,…) so bili ustrezno urejeni in vzdrževani. Zato smo v tej zvezi le priporočili, da naj se (vsaj) takšno stanje vzdržuje tudi v prihodnje. Kot izjemi smo izpostavili le zunanje ograjeno peščeno igrišče, ki je (tudi tokrat) delovalo precej zanemarjeno, in večnamenski prostor, ki je bil skoraj povsem založen predvsem z rabljenimi oblačili in obutvijo. Ob obisku nam je bilo pojasnjeno, da zaradi urejanja skladišča, oblačila in obutev tam razvrščajo glede na vrsto oblačil in obutve. Ker je bilo glede na potrebe prosilcev oblačil in obutve bistveno preveč, so razmišljali, da bi jih donirali Rdečemu križu. To smo podprli, seveda ob pogoju, da je prosilcem zagotovljeno zadostno oblačil in obutve.

 

Do sprememb je prišlo v zvezi s psihosocialno oskrbo. V času lanskega obiska so jo nudili socialni delavci, psiholog in sociolog, po 15. uri do 23. ure pa Arx d.o.o..Takrat smo predlagali, da naj se zagotovi prisotnost zaposlenih na področju socialnega dela tudi v popoldanskem času in Ministrstvo za notranje zadeve (v nadaljevanju: MNZ) je v odzivnem poročilu o našem obisku zagotovilo, da se bo v okviru kadrovskih možnosti preučila možnost prisotnosti socialnega delavca. Ob tokratnem obisku nam je bilo pojasnjeno, da je bil socialni delavec do prvega septembra 2009 dejansko prisoten tudi po 15. uri, vendar so potem to prakso opustili in so od tedaj v tem času prisotni štirje predstavniki nevladnih organizacij, pa tudi operativni delavec.

 

Podjetje Arx d.o.o. pogodbeno sicer izvaja dva programa. Pri prvem gre za pomoč pri nastanitvi in oskrbi prosilcev, pri drugem pa za psihoterapijo (ki jo ob petkih izvaja psihoterapevtka) in pogovore s psihiatrom (ob petkih, lahko pa se ga pokliče tudi sicer, če je za to potreba). V obeh primerih gre za individualne obravnave. V poštev bi lahko prišla tudi o ustanovitev terapevtske skupine, vendar nam je bilo pojasnjeno, da v tej zvezi pričakujejo težave, ker se populacija relativno hitro spreminja, to pa je za delo v skupini lahko precejšnja nevšečnost. Kljub temu Varuh podpira prizadevanja v tej smeri, še posebej, ker je bilo v razgovoru pojasnjeno, da imajo številni prosilci psihične težave. Prav je, da se prosilcem, poizkuša zagotavljati podporo na čim več načinov, saj jo glede na svoj položaj in dejstvo, da imajo številni med njimi psihične težave, nedvomno potrebujejo.

 

V zdravstveni službi AD je zaposlena medicinska sestra. Ob obisku nam je bil posredovan podatek, da je prisotna do treh popoldne, vendar smo ugotovili, da je v brošuri 'Živim v Azilnem domu' navedeno, da je prisotna le od 10. do 13. ure, zato smo prosili za dodatno pojasnilo o času prisotnosti medicinske sestre v AD. MNZ je v tej zvezi pojasnilo, da je medicinska sestra v AD zaposlena za polni delovni čas in da je v brošuri navedeni čas njene prisotnosti zgolj orientacijski, saj je medicinska sestra v tem času dejansko vedno prisotna za pomoč prosilcem pri uveljavljanju pravic, ki izhajajo iz zdravstvenega varstva. V preostalem času pa izvaja druge naloge določene z aktom, ki ureja notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest. Te naloge so predvsem izvajanje sanitarno-dezinfekcijskih pregledov tujcev, naročanje prosilcev na zdravniške preglede, nadzor nad sanitarno ustreznostjo nastanitvenih oddelkov ter v nujnih primerih izvajanje spremstva k zdravniku. Sicer pa AD zagotavlja prisotnost medicinske sestre v nujnih primerih tudi izven delovnega časa. Zdravnik prihaja v AD pogodbeno, za opravljanje preventivnih zdravstvenih pregledov, po potrebi pa se prosilce napotuje na preglede v Zdravstveni dom Vič oziroma Zdravstveni dom Metelkova, v specialistične ambulante oziroma odpelje na Urgenco UKC. Brez predhodnega naročanja si prosilci lahko poiščejo medicinsko pomoč v Zdravstvenem domu Vič (odrasli) oziroma Zdravstvenem domu Center ((pred)šolski otroci).

 

Za opravljanje vzdrževalnih del (pleskanje, čiščenje, pomoč pri tehnično-vzdrževalnih delih, ipd.), ki jih razpisuje vodja AD, med prosilci naj ne bi bilo veliko interesa, kljub dvigu urnih postavk. Zato smo predlagali, da se spodbujanju prosilcev k opravljanju vzdrževalnih del nameni posebna pozornost, saj poleg tega, da (tudi táko) delo krepi oziroma ohranja delovne navade, omogoča tudi (čim bolj) konstruktivno preživljanje časa v AD. MNZ je v zvezi s tem pojasnilo, da je temu že sedaj tako in da prosilce spodbujajo tako socialni delavci AD kot tudi predstavniki podjetja Arx d.o.o., ki so prisotni v času odsotnosti socialnih delavcev.

 

Podobno velja tudi glede organiziranih aktivnosti. V zvezi z njimi nam je bilo ob obisku predložene tudi nekaj literature, kot sta brošura o organiziranih izletih, taborih in počitnicah na morju 'Pozdrav s poletnih počitnic otrok Azilnega doma' in interno otroško glasilo 'Azilček', prav tako je bilo moč na stenah hodnikov opaziti več plakatov o raznih dogodkih oziroma dejavnostih, pri katerih so na tak ali drugačen način sodelovali prosilci. Takšna prizadevanja, ki pogosto potekajo v sodelovanju z Jezuitsko službo, podjetjem Arx d.o.o., Slovensko filantropijo, ipd., spodbujamo tudi za v prihodnje.

 

V poročilu o lanskem obisku smo predlagali, da se preučijo možnosti za zagotovitev dostopa prosilcev do interneta in MNZ je v tej zvezi zagotovilo, da bo projekt dodatnega ožičenja AD, kot predpogoja za zagotovitev internetne povezave, realiziran predvidoma v roku treh mesecev. Ob tokratnem obisku nam je bilo pojasnjeno, da je do ožičenja dejansko prišlo, vendar pa dostop do interneta prosilcem še ni bil omogočen. Precej časa naj bi se namreč porabilo za postopek izbire ponudnika internetnega dostopa, ki pa je bil že končan, v vseh sobah za obiske naj bi bila pripravljena že vsa potrebna oprema in čakalo naj bi se le še na operaterja, da naredi priklop. Na podlagi navedenega smo MNZ zaprosili za pojasnilo, ali je zdaj prosilcem dostop do interneta že omogočen. MNZ nas je obvestilo, da so prosilcem dostop do interneta v AD omogočili novembra 2009.

 

Vtis o razmerah v AD in ravnanju z nastanjenimi prosilci, smo dobili na podlagi razgovorov z zaposlenimi in prosilci ter ogledu prostorov in je bil dober. To pa ne pomeni, da se na določenih področjih, stanja ne bi dalo še izboljšati. Zato bomo prizadevanja AD v tej smeri podpirali tudi v prihodnje.

 


Nazaj
Pravne informacije   |   Zasebnost   |   Kontakt Izvedba: Nova Vizija d.d.