Natisni vsebino

Druga seja Sveta varuha za človekove pravice posvečena etiki javne besede

11.09.2018 13:26
Kategorija:


Svet varuha za človekove pravice (Svet) se je v ponedeljek, 10. 9. 2018, sestal na drugi seji. Enajst prisotnih članic in članov je potrdilo predlog Pravilnika Sveta, ki opredeljuje načine dela Sveta. Z varuhinjo človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, njeno namestnico in predsedujočo Svetu dr. Kornelija Marzel in pri Varuhu človekovih pravic RS (Varuh) pristojnim za področje etike javne besede, namestnikom varuhinje Mihom Horvatom, so v osrednjem delu seje razpravljali o etiki javne besede.

Strinjali so se, da je nujno skrbeti za pravico do svobode izražanja, vendar so ocenili, da se je kultura komuniciranja v slovenski družbi takšna, da velikokrat prizadene dostojanstvo drugih. K temu je prispeval tudi razmah spletnega komuniciranja in možnost anonimnega komentiranja vsebin. Članice in člani so opozorili tudi na pomen družbenih omrežij za oblikovanje stališč in vrednot v družbi ter na omejitve pri preganjanju žaljivega, nestrpnega in sovražnega govora na spletu. 

Strinjali so se, da bi bilo nujno poskrbeti za položaj novinarjev, da bi lahko opravljali svoje poslanstvo in širili vrednote spoštljivega komuniciranja v družbi, saj so velikokrat ekonomsko odvisni od kapitala, ki (tudi preko njih) družbi diktira svoje vrednote in stališča. Izzivi so na področju strategije medijskega razvoja, prav tako pri spremembi medijske zakonodaje, so ocenili.

Pravila komuniciranja v družbi največkrat kršijo tisti, ki niso člani skupnosti, v katerih obstajajo določeni etični standardi ravnanja in komuniciranja (kodeksi), so menili. Strinjali so se, da zgolj kaznovanje žaljivega, nestrpnega in sovražnega govora ne bo zmanjšalo teh pojavov, da pa je tudi s kaznovanjem tistih, ki segajo čez meje dopustnega smiselno dati jasno sporočilo, kaj je še sprejemljivo in kaj ne.

Predvsem je nujno pred 'izlivi' žaljenja in sovražnosti zaščititi vse tiste, ki so temu izpostavljeni zaradi osebnih okoliščin, enako tudi ranljive skupine, ki nimajo družbene moči, da bi se lahko branile same, so poudarili. 

Menili so, da morajo na pojave žaljenja, nestrpnosti in sovražnosti reagirati civilna družba in mediji. V tem kontekstu so se seznanili tudi z delovanjem Sveta za odziv na sovražni govor, ki je bil ustanovljen, ker so organi pregona tovrstne pojave nehali preganjati. Članice in člani so prepričani, da je smiselno ukrepanje in odzivanje Varuha kot moralne avtoritete predvsem v primerih, ko se z nestrpnim in sovražnim diskurzom posega v pravice ranljivih skupin in ko se trendi komuniciranja nagibajo v neželeno smer.

Menili so, da je ozko tolmačenje 297. člena Kazenskega zakonika s strani Vrhovnega državnega tožilstva RS (VDT) mogoča podlaga za 'samocenzuro', saj primeri dejanj z znaki sovražnosti morda niti ne pridejo do državnega tožilstva v sklepanju, da bodo ovadbe zavržene. Nujen je razvoj sodne prakse na področju etike javne besede, ki bo postavil jasna pravila dopustnosti, potrebna je sprememba tožilske prakse, so menili.

Strinjali so se, da je na področju etike javne besede nujna preventiva, začenši pri mladih. Mogoče pa je z večanjem občutljivosti do pomenskih odtenkov govorjene ali pisane besede nagovarjati tudi novinarke in novinarje ter druge, ki pri svojem delu v veliki meri uporabljajo komuniciranje.

Treba je ločiti žaljivi govor od sovražnega, saj nepoznavanje materije omogoča, da se družba posveča užaljenim posameznikom, ki so napad nase označili za sovražni govor, eklatantni primeri verbalne sovražnosti pa so spregledani. Od begunskega vala leta 2015 je v slovenski prostor vdrl očitni rasizem, ki ga prej nismo srečevali v taki razsežnosti. O teh in podobnih socialnih pojavih in oblikah izražanja je treba govoriti, seznanjati in učiti različne javnosti in tudi tako prispevati k večanju občutljivosti družbe. Na tem področju bo svojo vlogo lahko uresničeval tudi Center za človekove pravice, ki bo z delom začel 1. 1. 2019. Svet je podprl širši družbeni diskurz o etiki javne besede, o čemer se v družbi premalo razpravlja.


****************************************************************************************

Seje so se udeležili prim. mag. Anton Gradišek, dr. Med, Darja Groznik, Denis Miklavčič kot predstavniki civilne družbe, dr. Jernej Letnar Černič, dr. Igor Pribac,  dr. Neža Kogovšek Šalamon kot predstavniki znanosti in Aldijana Ahmetović, Državni svet RS, Alenka Jerše, Informacijski pooblaščenec RS, mag. Milena Krnec Horvat, Vlada RS, Peter Pavlin, Vlada RS, Nataša Voršič, Državni zbor RS kot predstavniki državnih organov.

Varuha človekovih pravic so poleg varuhinje in namestnice zastopale tudi mag. Lea Javornik, svetovalka Varuha, Liana Kalčina, svetovalka Varuha za mednarodne odnose, analize in publikacije, in Nataša Kuzmič, svetovalka Varuha za odnose z javnostmi.

 

 


Nazaj
Pravne informacije   |   Zasebnost   |   Kontakt Izvedba: Nova Vizija d.d.