Natisni vsebino

Diskriminatornost razpisnih pogojev za bivanje in ustvarjanje v umetniških rezidencah

10.09.2013 15:59
Kategorija: Aktualni primeri, Diskriminacija in nestrpnost



Na Varuha človekovih pravic RS (Varuh) se je obrnila pobudnica, ki je zatrjevala diskriminatornost razpisnih pogojev za bivanje in ustvarjanje v umetniških rezidencah v javnem razpisu Ministrstva za kulturo (MK) za leto 2012. Pobudnica je bila na podlagi razpisa za leto 2012 izbrana za enomesečno bivanje v umetniški rezidenci v Londonu. V razpisu je bilo določeno, da sme v stanovanju bivati izključno ustvarjalec, druga oseba pa le pod pogojem aktivne vključenosti v realizacijo izbranega projekta. Pobudnica ima mladoletno hčer in je mati samohranilka. Ker ni mogla organizirati varstva za hčer v trajanju dveh tednov, je MK prosila, ali lahko hči ta čas proti plačilu biva pri njej v Londonu. Odgovor je bil negativen in ker ni bilo možnosti, da prestavi čas bivanja v umetniški rezidenci, je morala bivanje in dogovorjene aktivnosti v Londonu odpovedati.

Varuh je v poizvedbi na MK izrazil sum, da bi v omenjenem primeru lahko šlo za posredno diskriminacijo na podlagi spola in družinskega stanja (mati samohranilka). Zakon o uresničevanju načela enakega obravnavanja (ZUNEO) med drugim določa, da je posredna diskriminacija prepovedana in obstaja, kadar je oseba z določeno osebno okoliščino bila, je ali bi lahko bila zaradi navidezno nevtralnega predpisa, merila ali prakse v enakih ali podobnih situacijah in pogojih v manj ugodnem položaju kot druge osebe, razen če te določbe, merila ali ravnanja objektivno upravičuje zakonit cilj in so sredstva za doseganje tega cilja ustrezna in potrebna. MK je v odgovoru zavzelo stališče, da zaradi starševstva z javnim razpisom pobudnica ni bila posredno diskriminirana. Nadalje so navedli, da je bila kot mati samohranilka zaradi omejitve uporabe umetniške rezidence na člane projekta v manj ugodnem položaju kot osebe, ki otrok nimajo ali, ki si skrb zanje lahko delijo.Menijo, da je bila omejitev bivanja v rezidencah na zgolj aktivne sodelavce projekta upravičena, ker so umetniške rezidence namenjene intenzivni ustvarjalnosti oz. intenzivnemu delu, ker so dolžni javna sredstva za kulturo rabiti racionalno in transparentno ter ker so dolžni spoštovati določila najemnih pogodb z lastniki stanovanj.

Na podlagi tega odgovora je Varuh posredoval mnenje, da je bil izpostavljeni sum posredne diskriminacije utemeljen, saj pogoj iz omenjenega javnega razpisa o absolutni prepovedi bivanja tretjih oseb v stanovanju, postavlja v manj ugoden položaj osebe, ki so samohranilci ali samohranilke. Problem je v pogoju, ki izraža absolutno prepoved, ki ne omogoča nikakršnih modalitet, s tem pa lahko zaradi svojih učinkov prekomerno prizadene osebe z določeno osebno okoliščino. Pogoj iz javnega razpisa je navidezno nevtralen, vendar pa učinkuje tako, da resno prizadene in ovira starše, ki sami živijo z mlajšim otrokom in skrbijo za njegovo vzgojo in varstvo. MK je v odgovoru navedlo zakonite cilje, ki jih omenjeni pogoj zasleduje. Le – ti so sicer legitimni, vendar pa je problematično izbrano sredstvo, ki posredno učinkuje diskriminatorno. Varuh je mnenja, da bi bil zadostili pogoju, da so sredstva za doseganje teh zakonitih ciljev ustrezna in potrebna, če bi sam razpisni pogoj omogočal prilagoditev različnim konkretnim življenjskim situacijam. Tako bi v vsakem posameznem primeru lahko uradna oseba odločala, katere osebe smejo, poleg ustvarjalca, bivati v umetniški rezidenci. Da je sum posredne diskriminacije razpisnega pogoja utemeljen po Varuhovem mnenju potrjuje tudi dejstvo, da je omenjeni pogoj v razpis za umetniške rezidence za leto 2013 spremenjen tako, da dopušča bivanje drugih oseb v umetniških rezidencah ob predhodni najavi in plačilu pavšalnih stroškov. Nepravilnost je bila s spremenjenim razpisnim pogojem za leto 2013 odpravljena, zato je Varuh MK predlagal, da pobudnici povrnejo škodo, ki ji je nastala z odpovedjo bivanja v umetniški rezidenci v Londonu. MK se je za mnenje zahvalilo in prosilo, če jim Varuh lahko pomaga najti pravno podlago za izplačilo odškodnine.

Varuh je pobudo iz zgoraj navedenih razlogov štel za utemeljeno. Glede iskanja pravne podlage za izplačilo odškodnine pa Varuh pojasnjuje, da se za pomoč pri tem državni organi lahko obrnejo na Državno pravobranilstvo, ki je med drugim pristojno tudi za zastopanje državnih organov pred sodišči in upravnimi organi. 10.0-3/2013


Nazaj
Pravne informacije   |   Zasebnost   |   Kontakt Izvedba: Nova Vizija d.d.