O inštituciji

Kaj je institucija Varuha in s čim se ukvarja?

 

Varuh človekovih pravic RS je ustavna kategorija, ki ne sodi ne v izvršilno, ne v sodno in ne v zakonodajno vejo oblasti. Varuh tako ni del mehanizma oblasti ampak je nadzornik oblasti, saj s svojim delovanjem omejuje njeno samovoljo pri poseganju v človekove pravice in temeljne svoboščine.

Varuh pri svojem delu ni omejen samo na neposredne kršitve v ustavi navedenih človekovih pravic in svoboščin, ampak lahko deluje v primeru kakršnekoli kršitve katerekoli pravice posameznika s strani nosilcev oblasti.

Intervenira lahko tudi v primeru nepravičnega in slabega upravljanja izvajalcev oblasti v razmerju do posameznikov. Upoštevajoč navedeno pomembno vpliva na razvoj in dvig pravne in upravne kulture v razmerjih med izvajalci oblasti in posamezniki.

Varuh človekovih pravic je v razmerju do drugih državnih organov samostojen in neodvisen organ.

Svojo organiziranost in delo varuh človekovih pravic skladno z zakonom ureja s poslovnikom in drugimi splošnimi akti.

 

Organizacijska shema Varuha človekovih pravic

 

 

Urad varuha sestavljata strokovna služba varuha in služba generalnega sekretarja.

Služba generalnega sekretarjaStrokovna služba Varuha opravlja strokovne naloge za varuha in namestnike varuha po posameznih področjih iz pristojnosti varuha, klasificira pobude, skrbi za potek obravnave pobud in obravnava pobude ter pripravlja mnenja, predloge in priporočila, izvaja preiskovalna dejanja ter izdeluje poročila o svojih ugotovitvah v zvezi s pobudami in posreduje pobudnikom informacije v zvezi z njihovimi pobudami. Opravlja administrativno-tehnične, informacijske in druge naloge, ki so potrebne za opravljanje nalog iz pristojnosti varuha in namestnikov varuha.

Srokovno službo Varuha vodi direktor strokovne službe, ki organizira in vodi delo svetovalcev, strokovnih in administrativnih uslužbencev strokovne službe po navodilih varuha in namestnikov varuha.

 

Služba generalnega sekretarja opravlja samostojno ali v sodelovanju z zunanjimi sodelavci vse naloge na organizacijskem, pravnem, upravnem, materialnem, finančnem in kadrovskem področju, ki so potrebne za delovanje urada varuha.

Službo generalnega sekretarja vodi neposredno generalni sekretar varuha.

 

Zadeve iz pristojnosti varuha se delijo na posamezna področja, ki jih določi varuh ob upoštevanju vsebinske povezanosti problematike, organizacije in vrste postopkov državnih in drugih organov, do katerih ima pooblastila ter zaokroženosti strokovnih področij.

Za vsako področje je pristojen eden izmed namestnikov. V zvezi s svojim delom ima namestnik na področjih, za katera je pristojen, vsa pooblastila, ki jih daje zakon varuhu. Funkcionarjem in uslužbencem urada varuha lahko da varuh za dejanja, ki jih opravljajo, splošna ali posamezna pooblastila.

 

Pravilnik o službenih izkaznicah določa, da imajo varuh, namestniki varuha, funkcionarji in pooblaščeni uslužbenci Urada varuha službene izkaznice. Na službeni izkaznici je fotografija in podatki o identiteti imetnika in navedba pooblastil.

Poslovni čas urada varuha je od ponedeljka do četrtka od 8. do 16. ure in v petek od 8. do 14.30 ure.

 

Varuh lahko opravlja svoje delo tudi zunaj svojega sedeža.

Varuh in namestniki varuha opravljajo razgovore s strankami v predhodno dogovorjenem času. V primeru, da razgovor ni bil predhodno dogovorjen, pobudnik pa kljub temu želi razgovor, ga opravi s strokovnim sodelavcem ali svetovalcem, ki ga določi generalni sekretar.

Pobude za začetek postopka pri varuhu ter druge vloge in dopise sprejema glavna pisarna.

Na dan 1.1.2008 je pri Varuhu človekovih pravic 40 zaposlenih, med njimi varuh, dva namestnika varuha, generalni sekretar in direktor strokovne službe. 33 zaposlenih ima univerzitetno ali visoko strokovno izobrazbo (med njimi dva doktorja znanosti, trije magistri znanosti in dva specialista), 2 uslužbenca imata višješolsko izobrazbo, 5 pa srednješolsko.

Za leto 2008 je z državnim proračunom Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 114/2007) Varuhu človekovih pravic Republike Slovenije dodeljenih za delo 1.951.480 EUR sredstev v skupni višini. Sredstva za plače (plače in drugi izdatki zaposlenim, prispevki delodajalcev za socialno varnost in izdatki za blago in storitve) znašajo 1.441.000 EUR, materialni stroški 303.260 EUR in sredstva za investicije in investicijsko vzdrževanje državnih organov 57.000 EUR. Sredstva za izvajanje Opcijskega protokola (plače, materialni stroški, sodelovanje z nevladnimi organizacijami) znašajo 75.110 EUR, sredstva za delo na projektu zagovorništva varuha (Urad zagovornikov otrok) pa 75.110 EUR.