Natisni vsebino

Katalog informacij javnega značaja


1. Osnovni podatki o katalogu

 

Naziv organa: Varuh človekovih pravic Republike Slovenije
Odgovorna uradna oseba: Nataša Kuzmič, svetovalka za odnose z javnostmi, višja svetnica
Datum prve objave kataloga: 11.12. 2004
Datum zadnje spremembe: 26.3.2018


Katalog je dostopen na spletišču Varuha.

Druge oblike dostopnosti kataloga: v tiskani obliki v prostorih Varuha človekovih pravic, Dunajska cesta 56, 1109 Ljubljana

2. Splošni podatki o organu, organizaciji organa in podatki o informacijah javnega značaja s katerimi razpolaga

 

Podlaga za ustanovitev Varuha človekovih pravic je v 159. členu Ustave Republike Slovenije. Varuh se pri svojem delu ravna po določilih ustave in mednarodnih pravnih aktov o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah. Pri svojih intervencijah se lahko sklicuje tudi na načela pravičnosti in dobrega upravljanja.

Pri svojem delu je neodvisen in samostojen. O svojem delu Varuh poroča državnemu zboru z rednimi letnimi ali posebnimi poročili. Sredstva za delo Varuha določi državni zbor v državnem proračunu.

Državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil (v nadaljnjem besedilu: organi) morajo Varuhu na njegovo zahtevo zagotoviti vse podatke in informacije iz njihove pristojnosti ne glede na stopnjo zaupnosti in mu omogočiti izvedbo preiskave. Varuh lahko naslovi organom predloge, mnenja, kritike ali priporočila, ki so jih ti dolžni obravnavati in nanje odgovoriti v roku, ki ga določi Varuh.

Postopek pri Varuhu je neformalen in za stranke brezplačen.Varuh je dolžan voditi postopek nepristransko in v vsaki zadevi pridobiti stališča prizadetih strani.


Varuhinja človekovih pravic: Vlasta Nussdorfer


Namestniki varuhinje človekovih pravic:


Generalni sekretar varuha: Kristijan Lovrak

Direktorica strokovne službe: Martina Ocepek

Sedež Varuha je v Ljubljani, Dunajska cesta 56
Telefon: 00386 1 475 00 50
Telefax: 00386 1 475 00 40
Brezplačni telefon: 080 15 30
E-pošta: info(at)varuh-rs.si

Poslovni čas zaposlenih pri Varuhu je v ponedeljek, torek, sredo in četrtek od 8. do 16. ure, v petek pa od 8. do 14.30 ure.

Na delovni dan pred dela prostima dnevoma, po Zakonu o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji (ZPDPD) - Ur. list RS/I št. 26/91 se poslovni čas začne ob 8. uri in konča ob 13. uri. Na delovni dan pred prostim dnevom po ZPDPD pa se poslovni čas začne ob 8.uri in konča ob 14.30 uri.

Varuh lahko opravlja svoje delo tudi zunaj svojega sedeža. Datum in kraj poslovanja sta objavljena na spletnih straneh Varuha http://www.varuh-rs.si

Osnovne informacije o Varuhu človekovih pravic

 

2a. Kratek opis delovnega področja organa

 

Vsakdo, ki meni, da so mu z aktom organa kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, lahko da pobudo za začetek postopka pri varuhu. Varuh lahko začne postopek tudi na lastno pobudo. Varuh lahko obravnava tudi širša vprašanja, ki so pomembna za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter za pravno varnost državljanov v Republiki Sloveniji.

Varuh lahko v zvezi s posamično zadevo, ki jo obravnava, lahko vloži zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov in splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil. Ob pogojih, ki jih določa zakon, lahko vloži pred ustavnim sodiščem ustavno pritožbo v zvezi s posamično zadevo, ki jo obravnava. Ustavno pritožbo vloži s soglasjem tistega, katerega človekovo pravico ali temeljno svoboščino varuje v posamični zadevi.

O prejetih pobudah in njihovi obravnavi se vodi statistika.


Zadeve iz pristojnosti varuha se delijo na naslednja področja:

 

 

Varuh deluje tudi kot nacionalni prevetivni mehanizem po t. i. Opcijskem protokolu.


Za vsako področje je pristojen eden izmed namestnikov. V zvezi s svojim delom ima namestnik na področjih, za katera je pristojen, vsa pooblastila, ki jih daje zakon Varuhu. Funkcionarjem in uslužbencem urada Varuha lahko da varuh oziroma varuhinja za dejanja, ki jih opravljajo, splošna ali posamezna pooblastila. Varuh(inja), namestniki, funkcionarji in pooblaščeni uslužbenci pri Varuhu imajo službene izkaznice s fotografijo, podatki o identiteti in navedbo pooblastil.

Obrazec izkaznice in postopek za njeno izdajo predpiše varuh oziroma varuhinja. Za izdajanje izkaznic in evidenco o izdanih izkaznicah skrbi generalni sekretar Varuha.

Organizacijo in način dela Varuha človekovih pravic (v nadaljnjem besedilu: varuh), določa delitev področij ter postopek z vlogami določa Poslovnik varuha človekovih pravic.

Varuh posluje v slovenskem jeziku. Kdor ne obvlada slovenskega jezika, lahko vloži pobudo pri Varuhu v svojem jeziku.

Vprašanja organizacije službe in načina dela Varuha, ki niso urejena z zakonom in s poslovnikom, se uredijo z drugimi splošnimi akti Varuha.

2b. Služba Varuha človekovih pravic

Služba varuha je organizirana v uradu Varuha človekovih pravic (v nadaljevanju: Varuha), ki ga vodi generalni sekretar Varuha. Generalni sekretar Varuha je Kristijan Lovrak, univerzitetni diplomirani ekonomist.Mag. Bojana Kvas

Institucija Varuha sestavljata strokovna služba Varuha in služba generalnega sekretarja.

Strokovna služba Varuha opravlja strokovne naloge za varuha in namestnike varuha po posameznih področjih iz pristojnosti varuha, klasificira pobude, skrbi za potek obravnave pobud in obravnava pobude ter pripravlja mnenja, predloge in priporočila, izvaja preiskovalna dejanja ter izdeluje poročila o svojih ugotovitvah v zvezi s pobudami in posreduje pobudnikom informacije v zvezi z njihovimi pobudami. Opravlja administrativno-tehnične, informacijske in druge naloge, ki so potrebne za opravljanje nalog iz pristojnosti Varuha in namestnikov varuha oziroma varuhinje. Vodi jo Martina Ocepek, univerzitetna diplomirana pravnica.

Služba generalnega sekretarja opravlja samostojno ali v sodelovanju z zunanjimi sodelavci vse naloge na organizacijskem, pravnem, upravnem, materialnem, finančnem in kadrovskem področju, ki so potrebne za delovanje Varuha človekovih pravic. Službo generalnega sekretarja vodi neposredno generalni sekretar varuha.
Generalni sekretar ima glede vodenja dela urada in delovnih razmerij pravice in dolžnosti predstojnika republiškega upravnega organa v skladu z zakonom, razen če z Zakonom o Varuhu človekovih pravic ali akti Varuha ta pristojnost ni izrecno določena Varuhu človekovih pravic. Vodi jo generalni sekretar Varuha Kristijan Lovrak, univerzitetni diplomirani ekonomist.

Generalni sekretar je odredbodajalec za uporabo sredstev za delo Varuha človekovih pravic.

Generalni sekretar je za svoje delo odgovoren varuhu oziroma varuhinji. Generalnega sekretarja v njegovi odsotnosti nadomešča direktor strokovne službe ali drug delavec, ki ga določi varuh oziroma varuhinja.

2c. Organigram in podatki o organizaciji organa

 

2d. Obveščanje javnosti in kontaktni podatki oseb, pristojnih za posredovanje informacij

Varuh obvešča javnost o svojem delu skozi redna letna ali posebna poroča, ki jih predloži državnemu zboru, na novinarskih konferencah, s sporočili sredstvom obveščanja, z objavami poročil in predlogov v javnih glasilih in s posebnimi publikacijami. Pri tem Varuh upošteva predpise o varovanju tajnosti podatkov in zaupno naravo postopka v skladu z zakonom.

Kontaktni podatki oseb, pristojnih za posredovanje informacij:



2e. Pravica vpogleda v spis Varuha človekovih pravic

 

Zakon o varuhu človekovih pravic (Uradni list RS, št. 71/93popr.15/94) v prvem odstavku 8. člena določa, da je postopek pri varuhu zaupen. Pravica do vpogleda v spis podrobneje ureja Poslovnik Varuha človekovih pravic v 8. členu.

Postopek pri varuhu zaupen. Po končanem postopku varuh pobudnika, po potrebi pa tudi druge udeležence v postopku, seznani s svojimi ugotovitvami in ukrepi.
Vpogled v spis lahko na podlagi utemeljene pisne vloge, dovoli udeležencu v postopku varuh ali namestnik varuha. Vpogled v spis se opravi v delovnem času varuha, na sedežu organa in pod nadzorstvom pooblaščenega uradnika.

Osebe, ki potrebujejo podatke o delu varuha zaradi izdelave diplomske, magistrske ali doktorske naloge ali zaradi znanstveno - raziskovalnega proučevanja dela Varuha človekovih pravic, lahko vpogledajo v spis na podlagi pisnega dovoljenja varuha ali namestnika varuha.

Pravica do vpogleda obsega pravico pregledovati, prepisovati in na svoje stroške kopirati posamezne dokumente iz spisa.
Pred vpogledom v spis morajo osebe iz tretjega in četrtega odstavka podpisati izjavo o varovanju osebnih podatkov, s katerimi se ob vpogledu seznanijo.

Varuh določi stroškovnik za izdajo fotokopij dokumentov.

2f. Seznam zakonov, podzakonskih aktov in predpisov z delovnega področja organa (preko državnega in lokalnega oziroma)

 

Državni predpisi

Več na PisRS.


Predpisi z delovnega področja Varuha človekovih pravic

Več na PisRS.

2g. Seznam predlogov predpisov (preko državnega oziroma lokalnega registra predpisov)

Predlogi predpisov: /

2h. Seznam strateških in programskih dokumentov po vsebinskih sklopih

A
 Redna letna poročila Varuha človekovih pravic, priporočila DZ, odzivna poročila vlade
Posebna poročila Varuha človekovih pravic
Bilten Varuha človekovih pravic
•Sklepi in priporočila Državnega zbora ob obravnavi poročil Varuha
•Statistični podatki so v letnih poročilih Varuha
Zanimivi primeri


B
Poslovanje Varuha človekovih pravic RS
•Sredstva za delo
Akti Varuha
Naročila male vrednosti, javni natečaji, razne objave

2i. Postopek obravnave pobude s kratkim opisom poteka postopkov

Postopek za ugotavljanje kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin oziroma druge nepravilnosti se začne na pobudo.
Pobudo za začetek postopka lahko da vsakdo, ki meni, da so mu z aktom ali dejanjem državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

Varuh lahko začne postopek tudi na lastno pobudo. Na lastno pobudo začne postopek, če gre za posebej pomemben primer kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin oziroma druge nepravilnosti.

Če v posamični zadevi varuh začne postopek na lastno pobudo, je za začetek postopka potrebno soglasje prizadetega.
Pobuda za začetek postopka se praviloma vloži pisno. Na zahtevo pobudnika pobudo sprejme na zapisnik strokovni sodelavec ali svetovalec, ki ga določi generalni sekretar. V nujnih primerih lahko varuh sprejme pobudo tudi po telefonu. Takšno pobudo je dolžan pobudnik vložiti pozneje v pisni obliki. Če je ne vloži v enem mesecu, se postopek lahko ustavi.

  • državni organ, organ lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil (v nadaljnjem besedilu: organ) na katerega se pobuda nanaša,
  • navedbo človekove pravice ali temeljne svoboščine, ki je bila kršena, oziroma nepravilnosti pri poslovanju organa,
  • dejstva in dokaze, na katerih temelji pobuda,
  • navedbo pravnih sredstev, ki jih je v zadevi že uporabil.

Če pobudo v imenu prizadetega vloži kdo drug, je treba k pobudi priložiti soglasje oziroma pooblastilo prizadetega.
Če je pobuda nepopolna ali nerazumljiva, se pobudniku določi primeren rok za dopolnitev oziroma popravo.
Če je za ugotovitev, razjasnitev ali presojo kakšnega dejstva, ki je pomembno za rešitev stvari, potrebno strokovno znanje, ki ga urad varuha nima, se v postopek lahko vključi izvedenec. O vključitvi izvedenca odloči varuh.

Na vloge in druge dopise, ki nimajo narave pobude za začetek postopka, odgovarja generalni sekretar varuha ali direktor.
Postopek pri varuhu je zaupen. Pobudnika in organ, na katerega se pobuda nanaša, varuh po končanem postopku seznani o svojih ugotovitvah s končnim poročilom.
Varuh nobenemu udeležencu postopka ni dolžan omogočiti vpogleda v spis.
Varuh in namestniki varuha opravljajo razgovore s strankami v predhodno dogovorjenem času.
Če razgovor ni bil predhodno dogovorjen, pobudnik pa kljub temu želi razgovor, ga opravi s strokovnim sodelavcem ali svetovalcem, ki ga določi generalni sekretar.
Pobude za začetek postopka pri varuhu ter druge vloge in dopise sprejema glavna pisarna. Vodja glavne pisarne je Irena Kavčnik, višja upravna delavka.

2j. Seznam javnih evidenc in drugih informatiziranih zbirk podatkov, s katerimi upravlja organ

 

Seznam javnih evidenc: /
Seznam zbirk:

  1. Evidenca zadev
  2. Evidenca o stroških dela in "MFERAC"
  3. Evidenca o izrabi delovnega časa
  4. Evidenca video nadzora
  5. Evidenca zadev z osebnimi podatki

 

2.k. Seznam drugih informatiziranih zbirk podatkov - Metapodatkovni opisi javnih evidenc in informatiziranih zbirk Varuha človekovih pravic Republike Slovenije

 

2l. Najpomembnejši vsebinski sklopi drugih informacij javnega značaja oziroma seznam posameznih dokumentov

 

 

3. Opis načina dostopa do drugih informacij javnega značaja

 

Katalog informacij javnega značaja je dostopen na spletnem naslovu http://www.varuh-rs.si . Za pregledovanje je potreben spletni brskalnik.

Fizični dostop: Na lokaciji Varuh človekovih pravic RS, Dunajska 56/ IV, 1109 Ljubljana

Stroške posredovanja informacij javnega značaja ureja Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja - 16., 17. in 18. člen

4. Seznam najpogosteje zahtevanih informacij javnega značaja

 



Skrbnica: Nataša Kuzmič, svetovalka za odnose z javnostmi
Zadnja sprememba: 26.3.2018

Pravne informacije   |   Zasebnost   |   Kontakt Izvedba: Nova Vizija d.d.