Natisni vsebino

Zastopniki pravic psihiatričnih bolnikov in psihiatri soočili svoje poglede na zastopništvo

10.11.2015 10:42
Kategorija: Delovanje in dogajanje


Institut zastopništva bolnikov s težavami v duševnem zdravju v psihiatričnih bolnišnicah in drugih ustanovah deluje že pet let. Ob tej priložnosti so zastopniki pravic bolnikov v sodelovanju z z Varuhom človekovih pravic RS (Varuh) ter ministrstvoma za zdravje in za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter pripravili posvet, na katerem so razpravljali o izkušnjah in možnih izboljšavah.

Sodelujoči v razpravi so izrazili pričakovanje, da bo zakon o duševnem zdravju nadgrajen in izboljšan. Namestnik varuhinje človekovih pravic Ivan Šelih je opozoril, da novele še vedno ni, čeprav se o potrebi po nadgradnji sedanjega zakona govori že dolgo. "Neke stvari bo treba dopolniti, spremeniti, da ne bi prišlo do tega, da so zastopniki odveč," je v razpravi menil mariborski zastopnik pravic oseb na področju duševnega zdravja Edo Belak.

Namestnik Šelih je v svojem prispevku, ki ga lahko v celoti preberete tukaj, izpostavil nekaj statistike iz dela Varuha na področju duševnega zdravja. Tako se je večina pobud s tega področja, ki jih je lani prejel Varuh, nanašala prav na zakon o duševnem zdravju. Nanašajo se na sprejem na zdravljenje brez privolitve oz. na sprejem in odpust na varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda, na pogoje bivanja in odnos zaposlenih do oskrbovancev, je naštel Šelih.

Po mnenju Varuha bi morali pri pisanju novele zakona o duševnem zdravju upoštevati tudi voljo osebe, da bi lahko aktivneje soodločala o svojem zdravju, podobno velja tudi o obveščanju svojcev glede uporabe posebnih varovalnih ukrepov. Ob tem je Šelih poudaril, da so zastopniki nujno potrebni.

Simona Zagorc z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je poudarila, da so zastopnik most med bolnikom in psihiatrom. Ob uvedbi te funkcije je bilo predvsem med psihiatri veliko nezaupanja do te nove vloge, a se je potrdilo, da zastopniki niso nič slabega, je ocenila. Opozorila je, da bo treba več narediti predvsem pri uveljavljanju vloge zastopnikov v socialnovarstvenih zavodih.

Zastopnica za območje Psihiatrične bolnišnice Begunje Stanka Radojičič je ocenila, da se je komunikacija zdravnika in bolnika v teh letih izboljšala, uporabnik je tako bolj zadovoljen in pomirjen. Izpostavila je nekatere spremembe, ki so jih skozi leta dosegli zastopniki, na primer pravico do uporabe lastnega mobilnega telefona pod nadzorom v določenem delu dneva ali uporaba lastnih oblačil na oddelku pod posebnim nadzorom ter to, da je vodstvo bolnišnice bolnikom omogočilo dostop do elektronske pošte.

Direktor Psihiatrične bolnišnice Begunje Damijan Perne je sodelovanje z zastopniki ocenil kot dokaj dobro. Pritrdil je, da so imeli na začetku določene "porodne težave", a stvari so se popravile. V Begunjah stvari kar tečejo, vsak bolnik dobi zloženko in je ustno obveščen. Primerov, ko bolniki zaprosijo za zastopnika, je razmeroma malo glede na število vseh bolnikov pri njih, je dejal Perne.

Kot pravi, nekateri bolniki svoje želje res lažje izrazijo preko zastopnika, "prav pa je, da imajo zastopniki tudi neko poznavanje patologije in da vedo, v kaj se spuščajo. Da vedo, da nekaj ni krivica ampak da bolnik zaradi svoje bolezni neko stvar doživlja kot krivico", je opozoril direktor begunjske psihiatrije.

Državna sekretarka na ministrstvu za delo Martina Vuk je izrazila željo, da bi se čim bolj odkrito in direktno pogovarjali, izmenjali poglede in ugotovili, kje stvari delujejo, kaj pa bi lahko bilo boljše. Ocenila je, da so zastopniki prinesli dodano vrednost in da bo to vlogo treba še krepiti.

 

VIR: STA, VČP


Nazaj
Pravne informacije   |   Zasebnost   |   Kontakt Izvedba: Nova Vizija d.d.