Natisni vsebino

Zakaj in kako podpreti zagovornike človekovih pravic

29.10.2018 08:02
Kategorija: Delovanje in dogajanje



Evropska mreža nacionalnih institucij za človekove pravice (ENNHRI) je 25. 10. 2018 pripravila svojo letno konferenco v Atenah v Grčiji. Konference sta se udeležila tudi generalni sekretar Varuha človekovih pravic RS (Varuh) Kristjan Lovrak in svetovalka Varuha Liana Kalčina. Zbralo se je več kot 100 predstavnic in predstavnikov iz vse Evrope, ki so razpravljali o tem, kako lahko nacionalne institucije za človekove pravice (NHRI – Nacional human Rights Institution) bolje podprejo demokratični prostor in zagovornike človekovih pravic.

Ta vprašanja so vse pomembnejša v času, ko se evropske države in svet soočajo s številnimi grožnjami krčenja demokratičnega prostora in možnosti uveljavljanja temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Nekatere evropske države sprejemajo restriktivne ukrepe in spreminjajo zakonodajo tudi tako, da odvzemajo avtonomijo sodni veji oblasti in spodkopavajo pravno državo. Sprejemajo omejevalne zakone o svobodi izražanja, zbiranja,  združevanja in pravice do zasebnosti ter varnostne ukrepe, ki nesorazmerno vplivajo na temeljne pravice in svoboščine. Nesorazmerni učinki so vidni zlasti za nekatere skupine, predvsem ženske, migrante in skupnosti LGBT. Vrstijo se umori novinark in novinarjev ter posameznikov, ki so brezkompromisno razgaljali korupcijo ter kritično obravnavali omejujoče družbene spremembe. V nekaterih državah zmanjšujejo ali celo ukinjajo financiranje in dejavnosti organizacij za človekove pravice ter se poslužujejo metod obrekovanja, neprimerne kriminalizacije in celo aretacije zagovornikov človekovih pravic, večkrat brez zagotovila o ustreznem postopku pred sodnimi organi.

Vprašanja podpore in zagotavljanja pogojev za delo zagovornikov in aktivistov za človekove pravice postajajo v letu obeleževanja 70. obletnice sprejetja Splošne deklaracije človekovih pravic še posebej aktualna. Ta opredeljuje pravico posameznika »do svobode mišljenja in izražanja, vštevši pravico, da nihče ne sme biti nadlegovan zaradi svojega mišljenja«. O teh vprašanjih so razpravljali oktobra tudi v  Marakešu v Maroku na 13. mednarodni konferenci nacionalnih institucij za človekove pravice, ki jo je organiziral GANHRI (Global Alliance of National Institutions for Human Rights) - Svetovna zveza nacionalnih inštitucij za človekove pravice. Na njej so sprejeli posebno deklaracijo, ki poudarja potrebo po spodbujanju in varstvu zagovornikov človekovih pravic in predstavlja smiselno nadaljevanje pred dvajsetimi leti sprejete Deklaracije OZN o zagovornikih človekovih pravic, s polnim naslovom Deklaracija o pravici in odgovornosti posameznikov, skupin in družbenih organizacij za spodbujanje in varstvo splošno priznanih človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Udeleženci konference ENNHRI, predstavniki nacionalnih institucij za človekove pravice (NHRI) so v svojih razpravah izražali zaskrbljenost in hkrati odločenost, da bodo v okviru svojega dela, mandatov in pooblastil storili več za podporo in zaščito zagovornikov človekovih pravic, tudi z nenehnim spremljanjem stanja človekovih pravic v posamezni državi, analizo uresničevanja mednarodnih zavez ter priporočili državnim organom za ohranjanje in razvoj varstva človekovih pravic posameznikov ter družbenih skupin.

Na konferenci so udeleženci izvolili novo vodstvo mreže. Predseduje mu Emily Logan (Irish Human Rights and Equality Commission ter člani Erinda Ballanca (People’s Advocate of Albania), Lora Vidović (Office of the Ombudswoman of the Republic of Croatia), Maria Gavouneli (Greek National Commission for Human Rights,  Petter Wille (Norwegian National Human Rights Institution) in  Miroslaw Wroblewski (Polish Commissioner for Human Rights).

Varuh človekovih pravic RS je sicer član ENNHRI, vendar še nima glasovalne pravice. Pridobil jo bo, ko bo dobil tudi status A. Varuh je leta 2008 v procesu akreditacije nacionalnih institucij za človekove pravice (NHRI – National Human Rights Institution) pridobil status B. Trenutno ima v svetu 79 NHRI status A ter 33 status B. Proces akreditacije za pridobitev statusa A je Varuh že pričel, saj se je udejanjilo eno najpogosteje ponovljenih Varuhovih priporočil, da Slovenija potrebuje polnopravno institucijo za človekove pravice, ki ji bo zagotovljena pravna podlaga za pridobitev statusa A po t. i. Pariških načelih o statusu državnih institucij za človekove pravice. V letu 2017 je bil namreč sprejet Zakon o dopolnitvah Zakona o varuhu človekovih pravic. Dopolnitve so omogočile ustanovitev Sveta Varuha za človekove pravice in notranjih organizacijskih enot Varuha, Centra za človekove pravice ter Državnega preventivnega mehanizma (DPM) in Zagovorništva otrok, ki sicer delujeta pri Varuhu že deset let.


Nazaj
Pravne informacije   |   Zasebnost   |   Kontakt Izvedba: Nova Vizija d.d.