Natisni vsebino

Varuhinja: Reševanje romskega vprašanja mora potekati celostno

09.04.2014 09:33
Kategorija: Delovanje in dogajanje


Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je večraj, 8. 4. 2014, v Novem mestu nagovorila udeležence slavnostne prireditve ob svetovnem dnevu Romov.

Njen nagovor lahko v celoti preberete v nadaljevanju.

****************************

Na Varuha človekovih pravic se zaradi kršitev človekovih pravic, največkrat zaradi težav pri sobivanju, obračajo tako Romi kot prebivalci neromskega porekla. Obe skupini sta prizadeti v svojih pravicah. Prebivalcem romskih naselij pogosto niso zagotovljeni osnovni bivalni pogoji: dostop do vode, sanitarij, elektrike, varne strehe nad glavo. Večinskemu prebivalstvu v okolici neurejenih naselij je pogosto kršena lastninska pravica in pravica do varnosti.

V nekaterih naseljih pripadnikom romske skupnosti ni zagotovljena temeljna raven bivalne kulture. Kjer živijo v nelegalnih gradnjah, so Romi brez varnega in toplega doma, ki človeku daje osnoven občutek varnosti in sprejetosti. Zaradi odsotnosti osnovne komunalne oskrbe imajo Romi težave pri zagotavljanju najosnovnejše osebne higiene. Opravila, ki so za veliko večino prebivalcev Slovenije samoumevna in enostavna, zaradi odsotnosti infrastrukture nekaterim Romom predstavljajo velike težave: umivanje, kuhanje, pomivanje posode in pranje oblačil.

Take okoliščine, v katere se posamezniki rodijo brez lastne krivde in v njih preživljajo vse otroštvo, neugodno vplivajo na njihovo vključevanje v izobraževalni proces, zaposlovanje ter v slovensko družbo nasploh. Treba je razumeti, da od ljudi, ki so že generacije odrinjeni na rob družbe, ki se nenehno bojijo izgube strehe nad glavo, ki živijo v revščini in bedi ter že s samim bivanjem prihajajo v navzkriž z zakoni, da od ljudi, ki nimajo nič in ničesar izgubiti, le težko ali pa celo neupravičeno pričakujemo, da bodo vzpostavili zaupanje v družbo, prevzeli odgovornost za svoje življenje in dosledno spoštovali pravice drugih. Kako naj človek zaupa družbi, ki mu odreka pravico do pitne vode?

Prizadevanja Varuha so usmerjena tako na lokalno raven, kot tudi na državno raven. Varuh ob obravnavi pobud županom občin, ki so v skladu z zakonodajo odgovorni za pravno in komunalno ureditev naselij, predlaga, da uredijo romska naselja, prebivalcem romskih naselij pa v najkrajšem času zagotovijo vsaj dostop do pitne vode. Na tem področju imamo pri Varuhu v zadnjem času kar nekaj primerov dobrih praks, npr. zagotovitev pitne vode v Žabjaku (M. O. Novo mesto), v romskem naselju Mestni log (O. Kočevje) ter v romskem naselju Ponova vas (O Grosuplje).

Spoštovanje predlogov Varuha v teh primerih kaže na visok standard delovanja županov občin in njihovo ozaveščenost glede varstva človekovih pravic. Še bolj pomembno pa je, da takšna človekoljubna ravnanja županov prispevajo k temu, da imajo vsi prebivalci zagotovljen dostop do pitne vode, ki je nepogrešljiva dobrina.

Prizadevanja Varuha za izboljšanje položaja Romov so usmerjena tudi na državno raven. Od države Varuh pričakuje zlasti odločnejše ukrepanje v primerih, ko občine ne izpolnijo svojih obveznosti in zanemarijo pravno in komunalno urejanje romskih naseljih. Tu je Varuh še vedno kritičen. Doslej namreč še ni zasledil primera dobre prakse, ko bi država s svojim aktivnim posredovanjem prizadetim prebivalcem romskih naselij zagotovila uresničevanje njihovih temeljnih človekovih pravic. Kot enega najbolj zaskrbljujočih primerov na tem področju navajam romsko naselje Dobruška vas v Občini Škocjan.

Varuh je kritičen tudi do počasnega spreminjanja zakonske določbe o sestavi Sveta romske skupnosti RS. To najvišje predstavniško telo interesov romske skupnosti danes nima predstavnikov iz Dolenjske. Po oceni Varuha je romska skupnost na Dolenjskem v primerjavi s Prekmurjem v veliko slabšem položaju, zato je potreba po predstavnikih dolenjskih Romov v Svetu romske skupnosti toliko večja.

Nujno je vključevati romske otroke v vrtce in nato v osnovne šole ter proces vključevanja podpreti z romskimi pomočniki. Nujno je tudi širjenje prakse dobrih primerov vključevanja romskih otrok v sistem med samimi Romi. Tudi z izobraževanjem in širjenjem dobrih praks se lahko zvišuje zavedanje o odgovornostih, kar ima lahko za posledico zvišanje ravni medsebojnega spoštovanja in sobivanje v spoštovanju pravic.


Nazaj
Pravne informacije   |   Zasebnost   |   Kontakt Izvedba: Nova Vizija d.d.