Natisni vsebino

Varuhinja predsedniku DZ-ja predala Letno poročilo za leto 2013 in Poročilo o izvajanju nalog DPM

02.07.2014 09:12
Kategorija: Delovanje in dogajanje, Iz novinarskih konferenc


Predaja poročila predsedniku DZ-ja Janku Vebru // vir: DZ; avtor: Borut Peršolja

Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je danes, 2. 7. 2014, ob 9. uri predala devetnajsto redno letno poročilo o delu Varuha ČP RS za leto 2013 predsedniku državnega zbora Janku Vebru.

Del omenjenega poročila je tudi Poročilo o izvajanju nalog DPM v letu 2013 (Državni preventivni mehanizem po Opcijskem protokolu h Konvenciji OZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju), tiskano v ločeni publikaciji, ki ga je varuhinja predala skupaj s poročilom.

Ob 11. uri je glavne poudarke obeh poročil predstavila na novinarski konferenci v prostorih Varuha človekovih pravic RS na Dunajski 56 v Ljubjani.

 

Zvočne posnetke novinarske konference lahko v celoti poslušate tukaj:

1. del - varuhinja predstavi glavne poudarke poročila (glej besedilo v nadaljevanju)

2. del - namestnik varuhinje predstavi delovanje Državnega preventivnega mehanizma, varuhinja pa opozori, da je bi se morale v predvolilnem času tudi stranke, ki kaniddirajo, izreči do problematike človekovih pravic

3. del - vprašanja novinarjev

 

Varuhinja je povedala je, da je letošnje poročilo zasnovano uporabnikom prijazneje. S preglednostjo in likovnimi poudarki smo želeli, da naša priporočila in opozorila ne bi ostala spregledana.

Opozorila je, da je človek prepogosto sam pred mogočnimi in večkrat zaprtimi vrati države in zato skladno z načelom dobrega upravljanja znova apelirala na vse, ki smo v službi ljudi, da smo predvsem ljudje in ne zgolj rigidni črkobralci, saj je biti prijazen človeku v stiski in vsaj skušati najti rešitev osnova za varovanje človekovih pravic.

Pri Varuhu iz vse komunikacije s prebivalci Slovenije, analiz vseh primerov in preiskav, ki smo jih opravili, ugotavljamo, da država ni vedno v službi ljudi in ne ščiti skupne javne koristi ter ne zadovoljuje ustrezno potreb in interesov vseh prebivalcev. Zato je varuhinja pozvala vse državne institucije in lokalne oblasti, da pri svojem delu in sprejemanju odločitev brezpogojno spoštujejo človekove pravice in temeljne svoboščine, zapisane v Ustavi, Evropski konvenciji o človekovih pravicah in drugih za državo zavezujočih mednarodnih aktih.

Opozorila je na nedomišljeno in prehitro sprejeto zakonodajo, ki ima za posledico tudi kršenje pavic ljudi, in dejala, da gospodarska kriza ne sme biti povod za hitro in nepremišljeno spreminjanje zakonodaje in za krčenje pravic ljudi. Kljub krizi se ne smejo krčiti zagotovljene ravni socialne in zdravstvene zaščite, ustaviti nekateri programi socialne pomoči.

Spomnila je na primer nedomišljene zakonodaje, in sicer Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF), v primeru katerega je ustavno sodišče pritrdilo pobudi Varuha. Presodilo je, da je izpodbijana ureditev v neskladju z ustavo in je bilo znižanje pokojninskih prejemkov povsem arbitrarno.

Varuhinja je opozorila še na nedostopnosti brezplačne pravne pomoči in prizadevanja Varuha v teh primerih, na nesprejemljiva dolgotrajnost upravnih in sodnih postopkov, saj je bila Slovenija že več kot 250-krat prepoznana kot kršiteljica človekove pravice do razsojanja v razumnem roku in to bi moral biti jasen in nedvoumen znak državi, da dosedanji ukrepi niso bili zadostni.
Njena opozorila so se nanašala tudi na premalo učinkovite nadzorne mehanizme države.
Pričakuje pa tudi reakcijo vseh primerih sovražnih izrazov, predvsem v tistih krogih, kjer se ta pojavlja, saj Varuh ne more bedeti nad vsemi izrazi v državi.

Kot najbolj pereče je izpostavila kršenje pravic številnim delavcem na različne načine. Povedala je, da je na to in na socialno stisko precejšnjega dela prebivalcev sproti in večkrat opozarjala ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Varuh ni zadovoljen s stanjem na področju reševanja stanovanjskih vprašanj, saj ne zaznava nikakršnega napredka pri sistematičnem sprejemanju in uresničevanju ukrepov za reševanje stanovanjske problematike. Varuhinja pričakuje aktivnejše vključevanje države.

Opozorila je tudi na kršitve pravic iz Aarhuške konvencije, pravic o dostopu do informacij in udeležbe javnosti pri odločanju o okoljskih zadevah in še na nekatera vprašanja pri uveljavljanju pravice do zdravega okolja. 

Pozornost je posvetila tudi nakopičenim problemom zdravstvenega varstva ter opozorila, da se zdravstvena reforma iz leta v leto oddaljuje, ministri prihajajo in odstopajo, njihova odsotnost in nejasne strategije razvoja se občutno poznajo tudi pri skrbi države za učinkovit, kakovosten in dostopen sistem zdravstva.

Pravice invalidov je treba v celoti uresničevati, je poudarila in opozorila, da je potrebno več narediti za za otroke s posebnimi potrebami.
Varuhinja pričakuje, da bo projekt Zagovornik – glas otroka, ki traja pilotno pri Varuhu že od leta 2006, dobil svoj epilog z zakonsko podlago, saj kljub odsotnosti te dosega odlične rezultate in je v podporo številnim otrokom.

Varuhinja pričakuje tudi, da bo država storila kar največ, da pri vprašanju izbrisanih vsem prizadetim olajša ureditev njihovih pravic in izplačilo ustrezne odškodnine. Pričakuje tudi, da bodo v njenem imenu njeni najodgovornejši predstavniki zmogli izraziti opravičilo države za nezakonito, neustavno in na podlagi mednarodnih standardov varovanja človekovih pravic povsem nesprejemljivo dejanje izbrisa.

Opozorila pa je tudi na spoštovanje človekovega dostojanstva žrtev (in njihovih svojcev) povojnih zunajsodnih procesov in na obveznost države, da odkrije znane lokacije množičnih grobišč v Sloveniji. Država mora končno zagotoviti simbolni pokop posmrtnih ostankov žrtev in jim postaviti primeren spomenik, svojcem pa omogočiti dostojno slovo.

Varuhinja Vlasta Nussdorfer pričakuje aktivnejšo vlogo države v tistih občinah, kjer se romske problematike ne zmore ali noče urejevati.

Nekaj besed je namenila še dogajanju v institucijah z omejeno svobodo gibanja, delovanje Državnega preventivnega mehanizma pa je predstavil njen namestnik Ivan Šelih, ki je tudi predsedujoči Mreži DPM-jev Jugovzhodne Evrope.

Varuh že desetletje opozarja, da v Sloveniji ni institucije za varstvo in promocijo človekovih pravic (NHRI) po vzoru Pariških načel, je dejala varuhinja in dodala, da smo Ministrstvu za zunanje zadeve predlagali, da bi lahko naloge z ustrezno kadrovsko podkrepitvijo izvajali pri Varuhu.

Omenila je še uspešno mednarodno sodelovanje, orisala oblike obveščanja javnosti, predstavila pa je tudi delo varuha skozi številke. Iz meseca v mesec smo zaznavali čedalje več klicev na brezplačno telefonsko številko (leta 2012: 8.701 klic, leta 2013: 10.875 klicev), več obiskov na sedežu institucije in več pogovorov z ljudmi po vsej Sloveniji. Kar trinajstkrat smo poslovali zunaj sedeža institucije in tam opravili 291 pogovorov, varuhinja pa je na osebni pogovor sprejela približno 150 ljudi. Vse delo smo morali opraviti celo z manj zaposlenimi.


Nazaj
Pravne informacije   |   Zasebnost   |   Kontakt Izvedba: Nova Vizija d.d.