Natisni vsebino

Varuhinja: Odločitev o sprejemu Resolucije Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu mora sprejeti politika

01.07.2015 16:20
Kategorija: Delovanje in dogajanje


Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer se je v torek, 30. 6. 2015, ob 19. uri udeležila 11. nujne seje Komisije DZ za peticije, človekove pravice in enake možnosti, ki je bila sklicana z namenom obravnavati eno  samo točko dnevnega reda, in sicer Predlog resolucije o podpori Resoluciji Evropskega parlamenta z dne 2. aprila 2009 o evropski zavesti in totalitarizmu.

Varuhinja je v uvodu predstavila nekaj osnovnih nalog Varuha človekovih pravic RS, in sicer varovanje človekovih pravic v razmerju med državljani in državo ter njenimi institucijami. Varuh pri tem deluje predvsem na podlagi prejetih pobud, ki pa jih lahko odpira tudi po lastni presoji, če oceni,da gre za širša vprašanja, ki so pomembna za varstvo človekovih pravic ter pravno varstvo državljanov. Vabilo na sejo smo pri Varuhu razumeli kot širše vprašanje, je poudarila varuhinja.

Nadalje je ugotavljala, da je bila v Državnem zboru, ki mu je predsedoval dr. Pavel Gantar, 22. 10. 2009 že sprejeta Deklaracija o seznanitvi z Resolucijo Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu z dne 2. 4. 2009 in je od tedaj minilo skoraj šest let. Tokrat naj bi se deklaracija spremenila v resolucijo, seznanitev pa v podporo, je še ugotavljala.

Poudarila je, da je za Varuha pomemben predvsem 4. odstavek te deklaracije, ki pravi:
»Državni zbor Republike Slovenije bo storil vse, da se bo Republika Slovenija razvijala kot demokratična, pravna in socialna država, v kateri bo posebna skrb posvečena varovanju človekovih pravic in svoboščin, in si prizadeval, da se tragična dejanja in delitve med 2. svetovno vojno in v času enopartijskega socialističnega sistema po njej ter njihove posledice pomnijo kot zgodovinska dejstva, ki naj ne povzročajo novih delitev, nasprotovanj in sovraštev.«

Na področju ustavnih pravic, zlasti etike javne besede, se pri Varuhu pogosto soočamo s kršitvami človekovih pravic, predvsem zaradi sovražnosti in nestrpnosti, ki ljudi razdvajajo. »Zato obsojamo vse njihove oblike in se zavzemamo za kritični javni diskurz ter strpen dialog vseh vanj vpletenih,« je dodala.

Na podočju poprave krivic preteklosti je Varuh v Letnem poročilu za leto 2013 pripravil priporočilo št. 78, v katerem terja od vlade, »naj zagotovi ustrezna finančna sredstva za odkritje prikritih vojnih in povojnih grobišč, pri že odkritih grobiščih naj zagotovi simbolni pokop žrtev, spominska znamenja in dostop sorodnikov žrtev do kraja pokopa.«

V letnem poročilu za leto 2014 ugotavljamo, da se v Državnem zboru sprejeto priporočilo prepočasi udejanja. Korak naprej je sicer postavitev obeležja za izgradnjo spomenika vsem žrtvam, ki so ga svečano odprli 23. 6. 2015, pa tudi obravnava zakona o povojnih grobiščih, ki ravnokar intenzivno poteka v državnem zboru.

Varuhinja je na seji komisije posebej poudarila, da gre pri Resoluciji Evropskega parlamenta za izraz spoštovanja do vseh žrtev totalitarizmov, odločitev o njenem sprejemu po že sprejeti Deklaraciji o seznanitvi z isto Resolucijo, pa je povsem politična, opraviti pa jo morajo poslanci in nikakor ne Varuh človekovih pravic RS.


Nazaj
Pravne informacije   |   Zasebnost   |   Kontakt Izvedba: Nova Vizija d.d.