Natisni vsebino

Varuhinja ob koncu mandata opozorila na odgovornost za uresničevanje priporočil Varuha

20.02.2019 09:57
Kategorija: Delovanje in dogajanje, Iz novinarskih konferenc


Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je na svoji zadnji novinarski konferenci v mandatu 20. 2. 2019 opozorila, da sta za uresničitev priporočil Varuha odgovorna vlada in državni zbor. Požugala jima je tudi, ker se ne odzivata pravočasno niti na odločbe Ustavnega sodišča RS. Preletela je glavne poudarke šestletnega dela ter Letnega poročila Varuha in Državnega preventivnega mehanizma za leto 2018.

Slovenija še ni na poti, da bi znova upravičila ustavno določilo, da je pravna in socialna država, saj je to načelo kršeno kar 30 krat, je poudarila. Opozorila je, da se vlada in zakonodajalec ne odzivata pravočasno na odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije in ne pripravita ustrezne rešitve še pred potekom roka za odpravo protiustavnosti. Več kakor deset odločb Ustavnega sodišča ostaja nespoštovanih. Med njimi tudi nekaj, ki so bile sprejete na podlagi Varuhovega predloga. Ni še zakona, ki bi uredil, da bi bila pravica do sodnega varstva za vse že vložene in prihodnje tožbe v zvezi z izbrisi kvalificiranih obveznosti na podlagi Zakona o bančništvu (ZBan-1) skladna z ustavo. Tudi postopek sprejema oseb, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost, v varovane oddelke socialnovarstvenih zavodov, še ni skladen z ustavo. Dopolnjen ni Zakon o duševnem zdravju, kot je odločilo US, niti niso sprejeti podzakonski predpisi, ki bi zaščitili v ustavo vpisano pravico do vode.

»Gre za hudo kršitev načel pravne države, ko protiustavnosti niso bile odpravljene v določenem roku,« je poudarila varuhinja Vlasta Nussdorfer.
 
Varuh je v vseh letih delovanja vložil 31 zahtev za oceno ustavnosti, v njenem mandatu 9. Z njimi je med drugim dosegel potrditev, da je Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) arbitrarno znižal pokojnine, uspel, da morajo občine še naprej s subvencijami pomagati socialno šibkejšim prebivalcem, ki tudi zaradi pomanjkanja neprofitnih stanovanj živijo v tržnih in hišniških stanovanjih. Država mora po odločitvi US samozaposlenim obračunavati realen in ne fiktiven dohodek, če zaprosijo na primer za znižano plačilo vrtca ali drugo pravico iz socialnih sredstev. Varuh je z zahtevo uspel, da uklonilni zapor ni več veljaven institut v sistemu in da se je uveljavila posebna hramba arhivov psihiatričnih bolnišnic.

V šestih letih je predal 2.500 strani ocen, ugotovitev, mnenj, kritik, predlogov in priporočil. Državni zbor je v petih letih vsem institucijam in funkcionarjem priporočil, naj upoštevajo vseh 487 Varuhovih priporočil. Sistematična analiza je pokazala, da je bilo uresničenih dve tretjini vseh priporočil, ki jih je podal Varuh v teh letih. Z letnim poročilom za leto 2018 je dodanih še 88 novih priporočil, vseh skupaj v zadnjih šestih letih jih je torej 575, je poudarila varuhinja. Znova je pojasnila, da je treba celotno poročilo Varuha brati kot eno samo veliko priporočilo, saj določeni predlogi niso nujno zajeti v končnih priporočilih.

»Če nas zanima, katera priporočila Varuha niso uresničena in zakaj, se moramo vprašati tudi, kdo je za to odgovoren. Varuh je svoje delo opravil s tem, da je na nepravilnosti in kršitve opozoril. To je njegova naloga. Izvršna oblast mora priporočila uresničiti. Zakonodajna oblast pa ima pri tem pomembno nadzorno funkcijo. Očitno ni dovolj zgolj sprejeti priporočilo vsem organom, naj se upoštevajo in uresničijo priporočila Varuha. DZ mora bedeti in spremljati, ali se njegovo priporočilo tudi uresničuje,« je poudarila.

Povedala je, da so začetek njenega mandata zaznamovale socialne stiske ludi, brezposlenost in tudi brezdomstvo, sčasoma so se umirile, ne pa izzvenele, zato upa, da bodo Centri za socialno delo po reorganizaciji le lahko ljudem nudili potrebno pomoč. Ves mandat je bila rdeča nit dobro upravljanje in delo organov skladno z načelom pravičnosti. Na poslovanjih po 74 občinah v šestih letih je ugotavljala, da ljudje potrebujejo pravne nasvete, zato je še toliko bolj pomembno dobro upravljanje organov, ki so jim dolžni pomagati pri razumevanju predpisov in uveljavljanju pravic, je poudarila. Sredi mandata se je intenziviralo delo na področju beguncev, postopkov za mednarodno zaščito, skrbi za otroke brez spremstva, pooblastil vojske in policije. Skrbi za starejše, invalidom in osebam s posebnimi potrebami je posvečala pozornost vseskozi. Ostajajo odprta vprašanja na področju zdravstva, etike javne besede oziroma sovražnosti, spletnega komuniciranja in tudi okolja, čeprav delo ministra obeta, je poudarila varuhinja le nekatera odprta področja

Spomnila je, da je bil 19. 2. 2. 2019 končno odprt pedopsihiatrični oddelek za otroke s težavami v duševnem zdravju in s tem uresničeno desetletno priporočilo Varuha. ESČP je v primeru Vaskrsić pritrdilo, kar je Varuh dolgo opozarjal, da najranljivejši ne smejo ostati niti brez doma, zato je vlada našla ustrezne rešitve pri izvršbah na nepremičnino kot prvega in edinega sredstva izvršbe, zlasti če ta pomeni dom dolžnika. Varuh je dosegel, da če posameznik izgubi bivališče, ne izgubi tudi pravic, ki so vezane na naslov bivališča, kar ureja nov Zakon o prijavi prebivališča. Mnogo let smo priporočali in končno uspeli, da je bil sprejet Družinski zakonik in ratificiran tretji opcijski protokol h Konvenciji o otrokovih pravicah. Dosegli smo, da so zakonsko centri za socialno delo pooblaščeni le za nujne ukrepe za zaščito otroka, vse nadaljnje postopke pa bodo izvajala družinska sodišča oziroma specializirani družinski oddelek sodišča. Spodbudili smo razprave na področju duševnega zdravja tudi z Dnevi duševnega zdravja, ki so postali stalnica. Na priporočilo Varuha je Zagovornik načela enakosti končno postal samostojna in neodvisna institucija. Tudi na vztrajanje Varuha so se pospešili sodni postopki. Prvi smo opozorili na sistemski problem založenih oporok, ki se je uspešno rešil. Pri pripravi novele Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol) so bile upoštevane pripombe Varuha, vložili pa smo tudi zahtevo za oceno ustavnosti tega zakona, pa tudi Zakona o tujcih, je povedala.

Sistematično spremljanje ugotovljenih kršitev in kršiteljev, ki je bilo uvedeno v njenem mandatu, je v letu 2018 pokazalo na 377 kršitev pri 45 organih (MDDSZEM (64), vlada (32), lokalna samouprava (31)). Organi še ne delajo dobro, kar kaže največkrat kršeno načelo dobrega upravljanja (87 krat), nekateri organi delujejo prepočasi, pri odločanju prekoračujejo vse razumne roke, zavlačujejo postopke (25), dopisi pa so nejasni ali brez ustreznih utemeljitev. Pomembno je zlasti hitro odločanje posebej pri reševanju vlog za priznanje pravic iz javnih sredstev ali oblik socialne pomoči, tudi pri reševanju prošenj prosilcev za mednarodno zaščito, je poudarila varuhinja.

Ni skladno z načelom pravičnosti (19), če se različno obravnavajo posamezniki, ki so svojo pravico uveljavljali pred spremembo prakse, in tisti, ki so pravico uveljavljali po tem datumu. Tak je bil primer dvojnih dodatkov za starše slepih in slabovidnih otrok. »Opozorilo Varuha se je v tem primeru upoštevalo in država se je zavezala, da bo krivice odpravila,« je poudarila varuhinja. Po njenem mnenju bi morala pripraviti tudi strokovne podlage za ureditev, ki bo po načelu pravičnosti posameznikom omogočila vrnitev vplačanih sredstev za predčasno upokojevanje.

Varuhinja je posebej zadovoljna, da ji je v tem mandatu uspelo uresničiti dolgoletna prizadevanja varuhov po pridobitvi pravnih podlag za uveljavitev pogosto ponovljenega Varuhovega priporočila, da Slovenija potrebuje polnopravno Nacionalno institucijo za človekove pravice s statusom A po t. i. Pariških načelih. Leta 2017 je bil namreč sprejet dopolnjen Zakon o varuhu človekovih pravic, ki razširja Varuhove pristojnosti in poslanstvo ter ureja med drugim tudi delovanje Sveta varuha za človekove pravice, Zagovorništvo in delo Državnega preventivnega mehanizma (DPM). Priporočila DPM-ja so zelo upoštevana. V letu 2018 so člani obiskali 81 ustanov, v katerih je osebam odvzeta prostost, z namenom preprečiti mučenje ali drugo ponižujoče ravnanje, je povedala varuhinja.

Poudarila je, da uveljavljanja človekovih pravic in svoboščin ne smemo prelagati, temveč se je treba na vse spremembe in zlasti kršitve odzivati hitro in predvsem učinkovito, zato bi bilo nujno, da sta v rekordnem času pripravljeni poročili čim prej obravnavani v državnem zboru.

Ob koncu je z zadovoljstvom ugotavljala, da je institucija Varuha postala v slovenskem prostoru prepoznavna in cenjena, kar je zasluga vseh dosedanjih varuhov ter strokovnega in predanega dela celotnega kolektiva. Za odlično sodelovanje se je zahvalila tudi medijem.
Zjutraj je publikacije predala predsedniku Državnega zbora Republike Slovenije mag. Dejanu Židanu, popoldne pa ga bo tudi predsedniku vlade RS Marjanu Šarcu. V petek jih bo prejel tudi predsednik republike Borut Pahor, predala pa jih bo tudi novemu varuhu Petru Svetini.

Publikacija Pravne podlage za delo Varuha


Nazaj
Pravne informacije   |   Zasebnost   |   Kontakt Izvedba: Nova Vizija d.d.