Natisni vsebino

Varuhinja o zdravstvenem vidiku begunske krize

18.03.2016 11:27
Kategorija: Delovanje in dogajanje


Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je danes, 18. 3. 2016,  na posvetu Medicina in pravo na Univerzi v Mariboru spregovorila o ugotovitvah Varuha glede zdravstvenega vidika begunske krize.

Poudarila je, da je pravica do zdravja osnovna socialna človekova pravica. Razumevanje in udejanjanje te pravice se razlikuje v posamičnih državah, članicah EU. Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah  priznava, da je pravica vsakogar da uživa najvišje dosegljive standarde telesnega in duševnega zdravja. Vse države, članice EU, so ratificirale omenjeni pakt. Temeljne pravice veljajo za vsakogar, ne glede na njihov status, torej tudi za migrante.

V nekaterih državah, članicah EU, so migranti z neurejenim statusom upravičeni do široke palete zdravstvenega varstva, v drugih je dostop omejen na nujno zdravstveno varstvo. V Sloveniji je beguncem, tako kot tujcem zagotovljeno le nujno zdravljenje, dilema se pojavi le pri otrocih, ki jim Konvencija o otrokovih pravicah zagotavlja najvišjo možno raven zdravja.

Raziskave Agencije EU za temeljne pravice (FRA)  so pokazale, da ponekod slabo organizirano zdravstveno varstvo beguncev prizadene zlasti ranljive skupine, vključno z nosečnicami in otroki.

Varuhinja je poudarila je, da se je Varuh človekovih pravic RS zelo intenzivno že na začetku vključil v spremljanje problematike položaja beguncev in migrantov. Sicer ni prejel pobud, v katerih bi se pobudniki pritoževali nad slabo zdravstveno oskrbo beguncev. Zato pa z namenom zbiranja informacij za morebitno ukrepanje redno obiskuje nastanitvene, zbirne centre, v katerih začasno bivajo begunci, opravlja pogovore z njimi, komunicira s predstavniki slovenskih državnih oblasti ter zlasti intenzivno sodeluje s predstavniki nevladnih, humanitarnih organizacij (civilna družba). O svojih aktivnostih poroča na mednarodnih srečanjih ombudsmanov, sprejema predstavnike mednarodnih organizacij, redno obveščal javnost. Varuhinja je v nadaljevanju nanizala številne aktivnosti Varuha.

Sklenila je z oceno, da je Slovenija za zdravstveno oskrbo beguncev poskrbela zgledno. Pojavile so se sicer težave pri plačilu zdravstvene oskrbe beguncev (nesoglasja med MZ in ZZZS), vendar je bila sprejeta odločitev, da se zdravstvena oskrba beguncev krije iz proračunskih sredstev. V času največjega navala beguncev je Varuh sicer prejel nekaj klicev, v katerih so klicatelji izpostavili nestrinjanje z zdravstveno oskrbo beguncev in izražali »zamero« do našega zdravstvenega sistema (npr. čakanje eno leto na pregled, begunce pa zdravniki sprejmejo z odprtimi rokami). Ker je Varuh obiskal več sprejemnih centrov, ne moremo mimo dejstva, da se je pogosto izpostavljala preslaba priprava na prihajajočo krizo.

Strnila je oceno ugotovitev Varuha, tako glede na lastne zaznave na terenu kot tudi poročil, ki jih dobivamo preko nevladnih organizacij in zaključila, da zdravstvo ni bilo in ni šibka točka begunske krize in pohvalila vse akterje zgodbe na tem področju.

Nedvomno je begunska kriza dodatno spodbudila ljudi k razmišljanju in kritični oceni vseh slabosti in anomalij našega zdravstvenega sistema, kot so čakalne dobe, vprašanja revščine in s tem povezanih plačil in doplačil, korupcije v zdravstvu in drugo, je še dodala.


Nazaj
Pravne informacije   |   Zasebnost   |   Kontakt Izvedba: Nova Vizija d.d.