Natisni vsebino

Varuhinja o človekovih pravicah na področja duševnega zdravja

14.04.2015 13:20
Kategorija: Delovanje in dogajanje


Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer se je v torek, 14. 4. 2015, udeležila XIII. konference Inšpektorata RS za delo z naslovom Izzivi sobivanja s posamezniki in skupinami s težavami v duševnem zdravju.

Na Brdu pri Kranju je vrsta strokovnjakov iz različnih področij razpravljalo o izkušnjah srečevanja oziroma sobivanja z ljudmi z različnimi oblikami in stopnjami težav v duševnem zdravju. Varuhinja je predstavila delo in ugotovitve Varuha  človekovih pravic RS na področju duševnega zdravja.

V uvodu je poudarila, da je finančna kriza posegla v sistem socialnega varstva, skozi zakonodajne spremembe pa se je uveljavil tudi nov pristop države k razreševanju socialnih vprašanj posameznikov. Najbolj ogrožene so ranljive skupine, kot so starejši, invalidi, otroci pa tudi posamezniki s težavami v duševnem razvoju.

Izrazila je bojazen, da področje duševnega zdravja tudi v bližnji prihodnosti ne bo med prioritetami Ministrstva za zdravje, saj je to že pred leti oblikovalo strokovno skupino, ki naj bi pripravila predlog sprememb Zakona o duševnem zdravju iz leta 2008, a predlogi so očitno romali v predal.

Povedala je tudi, da Varuh prejme letno nekaj deset pobud, ki se nanašajo na izvajanje Zakona o duševnem zdravju. Kot državni preventivni mehanizem skupaj z nevladnimi organizacijami obiskuje kraje, kjer so ali bi lahko bile osebe, ki jim je omejena svoboda gibanja. Mednje sodijo tudi psihiatrične bolnišnice in socialno varstveni zavodi (posebni SVZ in domovi za starejše).

Varuh ugotavlja, da institut zastopnika pravic oseb na področju duševnega zdravja, v domovih za starejše in v posebnih socialno varstvenih zavodih še ni povsem zaživel. Glede zastopnikov je stanje boljše v psihiatričnih bolnišnicah.

Varuhinja je opozorila, da še vedno ni sprejet nacionalni program varovanja duševnega zdravja, niti ni sprejeta strategije razvoja niti akcijskega načrta za varovanje duševnega zdravja. Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013 do 2016, sprejeta lani, ne more nadomestiti nacionalnega programa, s katerim država zamuja že več kot 5 let, je še opozorila varuhinja.

V Sloveniji še vedno nimamo posebnega pedopsihiatričnega oddelka, zato so otroci, ki potrebujejo zdravljenje na varovanem oddelku, nameščeni skupaj z odraslimi.

Varuhinja je opozorila tudi, da revščina povečuje tveganje za duševne motnje. Vedno več pobudnikov Varuhu piše, da so v situaciji, iz katere ne vidijo več izhoda. Potrebovali bi psihiatrično oz. psihoterapevtsko pomoč, ki pa povsod v Sloveniji ni enako dostopna.

Varuh tudi ugotavlja, da marsikdo nima več urejenega zdravstvenega zavarovanja. Srečevali smo se s primeri samostojnih podjetnikov, ki so jim bile pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja zadržane kot nerednim plačnikom prispevkov, in s primeri dolgotrajno brezposelnih, ki niso bili več upravičeni do nadomestila za brezposelnost, po novi socialni zakonodaji pa tudi ne do denarne socialne pomoči in s tem tudi ne do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, je povedala.

Varuhinja je še opozorila na velik pomen nevladnih organizacij, ki pomagajo osebam z motnjo v duševnem zdravju in njihovim svojcem. Osebam s hujšimi duševnimi motnjami je lahko pri ponovnem vključevanju v veliko pomoč, če se vključijo v obravnavo v skupnosti, še ocenjuje Varuh.

Varuhinja je sklenila, da se slovenska družba še ni otresla strahu pred drugačnostjo in strahu pred neznanim. Izrazila je bojazen, da bo to breme v prihodnosti še težje, če nanj ne bomo glasno opozarjali. Poudarila je še, da nam dajejo izzivi sobivanja možnosti izbire in dostopnosti do različnih oblik pomoči oz. storitev ali programov (institucionalno varstvo, bivanje v skupnosti ob ustrezni podpori). Za uspešno sobivanje v skupnosti pa je nujna destigmatizacija in detabuizacija duševnih motenj.


Nazaj
Pravne informacije   |   Zasebnost   |   Kontakt Izvedba: Nova Vizija d.d.