Natisni vsebino

Varuh (tudi) s poznavanjem pravnega reda skrbi za pravice vseh v Sloveniji

11.09.2018 14:19
Kategorija: Delovanje in dogajanje, Izjave za javnost


V dveh medijih (Nova24TV in Demokracija) smo znova zasledili zapise, ki Varuhu človekovih pravic RS (Varuh) očitajo nepoznavanje zakonodaje in neupravičeno privilegirano obravnavanje tujih interesov na račun človekovih pravic in interesov državljanov Slovenije.

Zapisi dajejo vtis, da gre za nepoznavanje dela Varuha, ki vsako leto obravnava skoraj 4500 zadev, vlaga zahteve za oceno ustavnosti, največkrat uspešno zahteva odpravo ugotovljenih kršitev in na druge načine opozarja državne organe in organe lokalne oblasti na nujnost spoštovanja temeljnih človekovih pravic in svoboščin vseh in vsakogar na ozemlju Slovenije. Nemogoče se je izogniti tudi oceni, da bi lahko šlo za namerno zavajanje z namenom zmanjšati ugled institucije. Ker se ji s tem lahko povzroča nepopravljiva škoda, zapise javno pojasnjujemo oziroma demantiramo.

Naslov na spletnih straneh medija Nova24TV (7. 9. 2018) znova namiguje, da varuhinja ne pozna pravnega reda v Sloveniji (Varuhinja Nussdorferjeva še naprej vztraja pri nepoznavanju zakonodaje, ministrica za notranje zadeve opozarja na zlorabe azilnih postopkov s strani migrantov ter sporno delovanje nevladnih organizacij).

Takšno namigovanje v članku ni niti utemeljeno niti nima osnove in kaže, da avtor tega naslova ne pozna pravnih predpisov, ki urejajo postopek mednarodne zaščite v naši državi. Zakon o mednarodni zaščiti (42. člen ZMZ-1) namreč jasno določa, da lahko vlagatelj namere (to je državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, ki je v Republiki Sloveniji; 10. alineja prvega odstavka 2. člena ZMZ-1) izrazi namen podati prošnjo za mednarodno zaščito pri katerem koli državnem organu (torej tudi policiji) ali organu samoupravne lokalne skupnosti v Sloveniji, ki o tem obvesti policijo. Po izvedenem policijskem postopku (ugotovitvi identitete in poti, po kateri je oseba prišla v Slovenijo ter izpolnitvi registracijskega lista) se osebo pripelje v azilni dom, nadaljnji postopek in odločanje v postopkih mednarodne zaščite pa je v pristojnosti ministrstva za notranje zadeve (torej ne policije). To ne nazadnje potrjuje tudi samo ministrstvo, ki zagotavlja, da slovenska policija pri izvajanju svojih postopkov v celoti upošteva pravice tujcev, tudi pravico dostopa do postopka mednarodne zaščite.

Dosedanje aktivnosti Varuha so tako predvsem usmerjene v preverjenje, ali to drži tudi v praksi, dana priporočila pa v smeri skrbnejše obravnave osebnih okoliščin vsakega posameznika in doslednejšega dokumentirnja vseh okoliščin policijskih postopkov na način, ki bi lahko odpravil dvom, ali je imela oseba, ki je bila pridržana na policijski postaji, namero podati prošnjo za mednarodno zaščito, oziroma ali jo je podala, pa je bila ta morda preslišana. Ob tem je pomembno opozoriti na prvi odstavek 36. člena ZMZ-1 (prepoved odstranitve), na podlagi katerega vlagatelj namere do vložitve prošnje ne sme biti odstranjen iz Slovenije v skladu s predpisi, ki urejajo vstop, zapustitev in bivanje tujcev v Sloveniji.

Varuh se zaveda težavnosti in odgovornosti dela policistov v teh primerih. Policistom doslej tudi nismo očitali kršitev kakršnekoli zagotovljene pravice, saj na podlagi do sedaj razpoložljivih podatkov to ni bilo mogoče, opozorili pa smo na obstoj bojazni, ali so policisti vsakega posameznika v zadostni meri obravnavali na način, da bi ugotovili, ali potrebuje mednarodno zaščito, ali ima namen zanjo morda zaprositi.

Po junijskem obisku policijskih postaj v Črnomlju in Metliki v okviru izvajanja nalog in pooblastil Državnega preventivnega mehanizma (DPM) v septembru z obiskovanjem policijskih postaj nadaljujemo. Ti obiski potekajo v daljšem časovnem terminu, tudi v nočnem času, njihov namen pa je predvsem neposredno spremljati postopke policistov s tujci ob nezakonitem prehodu meje. O ugotovitvah iz teh obiskov bomo pripravili tudi poročilo. Nadzor dela policistov na meji bo po besedah ministrice za notranje zadeve mag. Vesne Györkös Žnidar opravil tudi Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR).

Naslov v Demokraciji (7. 9. 2018) pa skuša Varuha ponovno prikazati kot institucijo, ki se ukvarja samo z migranti in tujci, ne pa tudi s pravicami drugih prebivalcev Slovenije. (Škandalozno: T. i. varuhinja človekovih pravic dela v korist migrantov, UNHCR pa želi nadzorovati slovensko policijo… T. i. varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer pa naj rešuje težave domačega prebivalstva, ki jo plačuje in ne tujcev, ki bi radi živeli na naš račun!)

Varuh skrbi za pravice vseh in vsakogar v odnosu do države, saj mu enega izmed temeljev za delo polaga kar Splošna deklaracija človekovih pravic, ki določa, da so človekove pravice prirojene in pripadajo vsakomur, ne glede na narodnost, kraj bivanja, spol, nacionalno ali etnično pripadnost, barvo kože, vero, jezik ali katero koli drugo osebno okoliščino. Vsi imamo enake človekove pravice, brez razlikovanja.

Kršitev človekovih pravic lahko globoko prizadene posameznika in država je dolžna kršitve odpraviti. Tudi zato so pomembni kontrolni mehanizmi, kakršen je Varuh, ki bdijo, da se v postopkih in drugih ravnanjih državnih organov, organov lokalne samouprave in nosilcev javnih pooblastil človekove pravice spoštujejo.

Da navedbe iz naslova nikakor ne držijo, naj ilustriramo samo s 'peščico' dogodkov to jesen. Pripravljamo posvet o pravicah starejših, njihovim pravicam smo posvetili celo leto 2018. Prihajajo dnevi duševnega zdravja, ki jih bo vodila varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer. Skrbimo za pravice delavcev, tudi s poudarkom na zaščiti sindikalnih zastopnikov, ki so njihov glas. Srečali se bomo s civilno družbo s področja okolja in prostora, imeli posvet o zagovorništvu otrok, spet poslovali zunaj sedeža. Varuhinja se bo srečala z nekdanjimi internirankami in interniranci ter politični zaporniki in zapornicami nacifašističnih taborišč in zaporov.

Na seji Sveta varuha za človekove pravice smo govorili o etiki javne besede, pogovarjali se bomo o vzpostavitvi Pedopsihiatričnega oddelka za urgentno in hospitalno obravnavo otrok na Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana, varuhinja bo sodelovala na dogodku, kjer bodo govorili o programih izobraževanja in osveščanja za obvladovanje demence v slovenskem okolju. Kmalu bomo na spoznavna srečanja sprejeli tudi nove ministre in ministrice.

Nemogoče je v nekaj stavkov zajeti vsa področja človekovih pravic, s katerimi se bomo ukvarjali ali to že počnemo danes in jutri. Z obsežnim delom Vauha se je mogoče seznaniti v vsakoletnem poročilu (vsa so dosegljiva na www.varuh-rs.si) ali sproti preko spletnih strani in drugih načinov obveščanja.


Nazaj
Pravne informacije   |   Zasebnost   |   Kontakt Izvedba: Nova Vizija d.d.