Natisni vsebino

Varuh Svetina ob spominu na genocid nad Romi in Sinti proti vsakršnemu preganjanju ljudi

02.08.2019 08:49
Kategorija: Delovanje in dogajanje


 

V mariborski Sinagogi so mednarodni dan spomina na žrtve genocida nad Romi in Sinti zaznamovali s predavanjem in slovesnostjo, kjer je bil slavnostni govornik varuh človekovih pravic Peter Svetina.  Dan spomina na žrtve genocida nad Romi in Sinti je bil razglašen v spomin na 2. avgust, ko so pred 75 leti nacisti v eni sami noči uničili romski del taborišča v Auschwitzu in pobili skoraj 3000 Romov in Sintov, med katerimi je bila večina žensk, otrok in starejših.

Nagovor Petra Svetine:

Da se nikoli ne bi ponovilo!, so besede, ki jih ob takih priložnostih radi uporabimo. Pa jih tudi iskreno mislimo?

Delovanje proti vsakršnemu preganjanju ljudi mora biti vedno naš cilj. To vedno prinaša tudi upanje, še posebej, ko imamo v uvidu naša pretekla, zgodovinska ravnanja. Dokler se jih spominjamo, živi upanje. Ker s spominjanjem ne pozabimo. Se zavedamo. Na to nas opominja tudi jutrišnji Mednarodni dan spomina na žrtve genocida nad Romi in Sinti - dan spomina na Porajmos.

Tista najvišja cena, ki jo terja sovraštvo, so izgubljena življenja v svetovnih in drugih vojnah, ki so bile in žal še vedno so. Da pa bi imela trajno vrednost, se moramo zavedati. Zavedati, da se vsa ta neslavna poglavja, ki jih je pisal in jih še piše človek, pojavljajo še danes. Le v nekih drugih oblikah. Povod zanje je marsikdaj prav diskriminacija – rasna, etična, narodnostna, jezikovna, kulturna, spolna…

Čeprav se v Sloveniji radi pohvalimo, kako strpni in odprti smo, kako nas kulturna raznolikost bogati, pa v praksi žal še vedno prepogosto ravnamo nasprotno.

Morda ne z orožjem, ampak z besedo. Z govorom, ki vzbuja nestrpnost in sovraštvo.

Če bi večkrat razumeli stisko ljudi, ali pomislili, da bomo morda mi sami, ali naši najbližji v nekem trenutku diskriminirani, bi bili vsekakor bolj strpni. Strpnost pa ni prizanesljivost, prijaznost ali popustljivost, ampak aktiven, dvosmeren odnos. Odnos, ki spodbuja priznavanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin drugih. In človekove pravice so univerzalne. Če jih zanikamo, ljudem izpodbijamo človečnost.

Cenjeni zbrani,

iz zavedanja nesprejemljivosti, iz upanja, spominjanja in zavedanja, se rojeva tudi strpnost. In ravno strpnost lahko prispeva ne le k našemu lepšemu in boljšemu danes, ampak tudi jutri. Prispeva lahko k reševanju kriz in preprečevanju grozodejstev. Tudi takšnih, ki se jih spominjamo danes.

Naj nam zato ne bodo odveč vsi, tudi tisti najmanjši koraki, ki jih bomo naredili v smeri sobivanja, složnosti, odprave predsodkov, izključevanja, medsebojnega spoštovanja in strpnosti.

Naj nam bodo v navdih in spodbudo. V spomin in opomin.


Nazaj
Pravne informacije   |   Zasebnost   |   Kontakt Izvedba: Nova Vizija d.d.