Natisni vsebino

V Slovenskih Konjicah na pogovorih z varuhinjo in sodelavci 26 ljudi

14.12.2017 13:36
Kategorija: Delovanje in dogajanje, Iz novinarskih konferenc


Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je v sredo, 13. 12. 2017, s sodelavci poslovala v Slovenskih Konjicah. Na pogovore se je prijavilo 30 ljudi, ki so ocenili, da jim lahko Varuh človekovih pravic RS pomaga pri uveljavljanju njihovih pravic. Pogovorila se je tudi z županom občine Miranom Gorinškom in svoje ugotovitve predstavila na krajši novinarski konferenci.

Povedala je, da je poslovanje 12 po vrsti in letos zadnje. Presenetilo jo je veliko število prijavljenih glede na to, da je mesec prej z ekipo poslovala v Mariboru. Skupaj z namestnikoma Mihom Horvatom in dr. Kornelijo Marzel ter svetovalci, Janom Irglom, Ano Marijo Polutnik in mag. Urošem Kovačičem so ljudi na pogovor sprejemali v treh skupinah. Vsakdo je imel na voljo pol ure, v kateri je lahko spregovoril o svoji težavi.

Varuhinja in svetovalec Vaurha Jan Irgel sta se srečala z gospo, ki je bila po njenem mnenju prikrajšana za zaposlitev. Pri iskanju službe pa je že precej obupana, obenem pa je naletela tudi na različne ljudi, ki so njene stiske zlorabili za svoj interes in jo potisnil v pranje denarja. Tega ni želela prijaviti, saj se je bala za svojo nadaljnjo usodo. Varuhinja pa jo je in tudi javnost opozorila, da je zakonsko nedopustna dejanja in kršenje pravic treba prijavljati, saj tako storilci dobijo jasno sporočilo, kaj se ne sme.

Srečala sta se tudi težavami razširjene družine, v kateri med drugimi težavami otrok ne more dobiti štipendije, saj na vseh področjih tečejo različne pravde za preživnine. Varuhinja je ocenila, da bi v takšnih primerih bilo dobro imeti odvetnika kar 'na recept', saj posamezniki velikokrat ne razumejo vsebin dokumentov, ki so jih prejeli od oblastnih organov, in zato ne reagirajo ustrezno, kar gre v škodo njihovim pravicam.

Seznanila sta se tudi s primerom medijskega izpostavljanja osumljenca za neko kaznivo dejanje. Varuhinja je znova opozorila, da pretirano medijsko izpostavljanje osumljencev, ki jim je odvzeta prostost, lahko posega v ustavno zagotovljeni človekovi pravici do domneve nedolžnosti in do osebnega dostojanstva.

Na varuhinjo se je obrnila tudi Civilna iniciativa Zreče zaradi problematike hrupa iz tovarne v Zrečah. Zadeva je na v obravnavi na Ministrstvu za okolje in prostor. Varuh je glede hrupa že večkrat poudaril, da obravnava osnutka uredbe očitno ni bila domišljena oziroma ustrezna. Hrup je glede na mnenje Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) lahko zelo škodljiv, meritve hrupa pa vprašljive. Hrup je še neurejena problematika v Sloveniji, na kar opozarja tudi Varuh. Spomnila je še, da je Varuh letos pripravil tudi mednarodno okoljsko konferenco o sodelovanju javnosti v okoljskih zadevah. Opozorila je še, da bi morali ljudje za posege v prostor izvedeti dovolj zgodaj.

Varuhinja je še povedala, da se na delovanje občine ni pritožil nihče od prijavljenih, so pa bili nezadovoljni z (ne)odzivnostjo državnih inštitucij. Spomnila je tudi na upoštevanje načela dobrega upravljanja, kar Varuh vedno zahteva od vseh organov.

Namestnica varuhinje dr. Kornelija Marzel je s svetovalcem mag. Urošem Kovačičem sprejela 9 pobudnikov. Na novinarski konferenci je povedala, da so je vsem skupno njihova osebna zgodba, v katerih so se na primer pritožili nad postopki pri pridobitvi pokojnine ali pri namestitvi posameznika v dom za starejše. Mnogi si želijo nasvet, kako v neki situaciji ravnati, zato je namestnica ocenila, da manjkajo službe pravne pomoči, ki bi ljudi usmerjale. 

Opozorila je, da ni logično, da država zmanjšuje število uradov po občinah. S tem se ljudem otežuje osebni dostop do informacij na lokalni ravni. Upa, da ne bo večjih negativnih sprememb za ljudi po reorganizaciji centrov za socialno delo. Presenetilo jo je, ker se med številnimi prijavljenimi nista srečala s primerom socialne stiske, kar je precejšnja stalnica na vzhodu države.

Srečala sta se z vprašanjem ugotavljanja stalnega prebivališča, kar pa je z novo zakonodajo urejeno, saj bodo lahko na primer brezdomci zakonsko prebivališče prijavili na naslovu občine oziroma centra za socialno delo.

Omenila je še vprašanje pridobitve varstvenega dodatka v situaciji, ko potomci ne želijo podati soglasja, da bodo preživljali starše in s tem staršem onemogočijo pridobitev omenjenega dodatka.

Namestnik varuhinje Miha Horvat je s svetovalko Varuha Ano Polutnik na pogovor sprejel 10 ljudi. V treh primerih sta se ukvarjala s sodnimi postopki, v dveh primerih je šlo za nezadovoljstvo nad izidom sodnega postopka, kjer pa Varuh ne more posredovati. V enem primeru bo Varuh preučil dokumentacijo in možnosti za morebitno nadaljnje ukrepanje.

Srečala sta se z dvema upravnima zadevama, primer odmere dohodnine in starostne pokojnine bo Varuh preučil.

Orisal je klasičen primer najema kredita pri banki, ki ga nista mogel več plačevati. Banka je pogodbo razdrla, zdaj pa zahteva vrtoglave odškodnine. Namestnik je opozoril, da ima v takšnih primerih Varuh zvezane roke, saj spadajo banke v zasebni sektor. Gospe pa smo vendar pojasnili možnosti, da bi pri banki dosegla obročno odplačevaje, je še dejal.

Varuhinja je še povedala, da se je tudi z županom izčrpno pogovorila o spoštovanju pravic občanov. Zadovoljna je, ker stopnja brezposelnosti ni visoka. Dogaja se celo, da v Sloveniji za določena dela ni zadostnega števila primernih delavcev in zato te 'uvažajo'.

Ne preseneča je, da občina porabi precej sredstev za prevoze otrok in za doplačila za domove starejših. Opaža pa, da se znova pojavljajo čakalne vrste za vključitev v domove za starejše. Ob začetku svojega mandata se je namreč srečevala s primeri, ko so otroci starše jemali iz domov, da so ti s svojimi bornimi pokojninami vzdrževali družine. Pohvalila je nakup električnega vozila s strani občine, s katerim prostovoljci starejše občane brezplačno vozijo po opravkih. Občini ne primanjkuje zdravnikov, je pa tudi prijazna invalidom. Pohvalno, da vse službe sodelujejo, tako pomoč pride do tistih, ki to potrebujejo. Občina je prijazna tudi okolju, je zadovoljna varuhinja.

Župan je izrazil zadovoljstvo, da se je Varuhinja s sodelavci na poslovanju posvetila občanom Slovenskih Konjic. Tudi sam je poudaril problem oddaljenosti določenih služb od ljudi, državna administracija je v svojem svetu, problematika ljudi na terenu pa jim ostane odmaknjena. Bližina služb mora biti na voljo, tudi ljudje iz podeželja morajo imeti možnost biti zaposleni v teh službah, je še dejal.

Ljudi je treba slišati, da lahko zadovoljimo njihove potrebe. Vseh težav ne izvemo kljub sodobnim tehnologijam, je opozoril. Razmislil bo, kako občanom, ki to potrebujejo, znova zagotoviti pravno pomoč na način, da tak institut ne bi bil zlorabljen za neke zasebne interese.

Zaznavajo težave pri vključevanju tujih družin v družbo. Na tem področju jih čaka še veliko izzivov, najprej pri spodbujanju k učenju slovenskega jezika, da bo postopke vključevanja potekal dobro.

Varuhinjo je seznanil, da so bili v zadnjih petih, šestih letih narejeni koraki pri čiščenju odpadnih voda in čistega okolja, je še dejal. Ponosen je na ljudi, ki spodbujajo razvoj okolja, razočaran pa nad tistimi, ki zavajajo za lasten interes. Verjame pa, da bo takih primerov v prihodnje čedalje manj.

Varuhinja je županu čestitala še za 870-letnico prve omembe Slovenskih Konjic.


Nazaj
Pravne informacije   |   Zasebnost   |   Kontakt Izvedba: Nova Vizija d.d.