Natisni vsebino

V Lendavi z madžarsko narodno skupnostjo o uresničevanju njihovih posebnih pravic

23.11.2016 16:00
Kategorija: Delovanje in dogajanje


Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, njen namestnik Miha Horvat, svetovalec pri Varuhu Gašper Adamič Metlikovič in svetovalka za odnose z javnostmi pri Varuhu Nataša Kuzmič so se v torek, 22. 11. 2016, srečali s pripadniki madžarske manjšine in se pogovorili o njihovih z Ustavo RS določenih pravicah. Pogovori so potekali v prostorih Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti v Lendavi.

Manjšino so zastopali podpredsednica Madžarske samoupravne narodne skupnosti Edit Varga, direktor Zavoda za informativno dejavnost madžarske narodnosti Tibor Tomka,  pomočnica generalnega direktorja RTV Slovenija za madžarski program Helena Zver, odgovorni urednik Pomurskega madžarskega radia Jože Vegi in Tomislav Lebar, pravnik skupnosti.

Varuhinja je želela pridobiti konkretne informacije o morebitnih kršitvah pravic manjšine, potem ko sta jo na določene pomanjkljivosti pri uporabi jezikov narodnosti na dvojezičnih območjih na sestanku 12. 10. 2015 opozorila že poslanca manjšin dr. László Göncz  in Roberto Battelli. Varuh človekovih pravic RS (Varuh) je zato na lastno pobudo proaktivno januarja 2016 nenapovedano obiskal nekaj državnih in lokalnih ustanov na dvojezičnih območjih in na terenu preverjal dostopnost  obrazcev v jeziku narodnosti ter pridobil dodatne informacije o možnosti uporabe jezika narodnosti v različnih postopkih. Svetovalec pri Varuhu Gašper Adamič Metlikovič je predstavnike manjšine tokrat seznanil z ugotovitvami, o katerih je Varuh poslancem državnega zbora poročal že z Letnim poročilom za leto 2015 (stran 59), ti pa so na seji komisije za narodnosti sklenili, naj Varuh s tovrstnimi aktivnostmi nadaljuje.

Varuhinja je tokrat na osebne pogovore povabila tudi posameznike, da bi v zaupnem postopku ob možnosti tolmačenja predstavili svoje težave, pa odziva ni bilo. Eden od možnih razlogov za to je lahko tudi krnjenje pravic po drobcih, česa pa posamezniki ne zaznajo kot problem in ne čutijo potrebe, da bi na to opozorili ali drugače ukrepali, je razmišljal Jože Vegi. Druga razloga sta lahko malodušje in resigniranost, so še ugotavljali.

Podpredsednica skupnosti je poudarila, da je izvajanje dvojezičnosti prioriteta skupnosti, ki ima cilj ohranjati identiteto. Veliko pozornost namenjajo predvsem mlajšim generacijam in mladim družinam. Imajo veliko podporo matične države, tudi pri blaženju neugodnih socialno-ekonomskih razmer v regiji zaradi katerih mladi odhajajo tja, kjer so boljše možnosti za življenje. Iščejo spodbude, da bi ostali.

Veliko možnosti in izzivov še vidijo v izobraževalnem sistemu. Zaznavajo upad števila učencev na dvojezični šoli, zavzemajo se, da bi bil madžarski jezik na voljo kot izbirni tuji jezik od 7. razreda naprej. V zvezi s tem Pomurska madžarska samoupravna narodna skupnost načrtuje na Zavod za šolstvo nasloviti pobudo.       

Ocenjujejo, da je izvajanje dvojezičnosti odvisno od vodilnih in njihovega razumevanja problematike. Da morda osebe v sprejemnih pisarnah še obvladajo jezik manjšine, če pa bi preverili usposobljenost vsega osebja, bi ugotovili, da madžarščine ne znajo.

Opozorili so na težave v komunikaciji predvsem na področjih, kjer so uporabniki starejši (dom za starejše in zdravstveni domovi), saj ti ne obvladajo dobro slovenskega jezika, brez primerno dvojezično usposobljenega osebja pa imajo okrnjene možnosti.   

Namestnik varuhinje Miha Horvat je spomnil, da se je Varuh leta 2004 srečal s primerom, ko bolnica ni dobila v jeziku manjšine usposobljenega ginekologa, postavitev tolmača v takem primeru pa je nujno povezana s posegom v občutljivo področje zasebnosti (LP 2004, stran 17). Zanimalo ga je, ali se s takšnimi težavami še srečujejo, kar so pritrdili.
 
Varuh se je takrat srečal tudi s primerom, ko je pripadnik madžarske narodne manjšine  zahteval, da mu ZZZS na  podlagi Zakona o osebnem imenu (Uradni list SRS, št. 16/74 in 28/81) omogoči uporabo osebnega imena v madžarski obliki oziroma pisavi tudi na kartici  zdravstvenega  zavarovanja (LP 2004, stran 167). Takrat so bile ovire še tehnične narave, s čimer pa se zdaj ne srečujejo več, so povedali predstavniki manjšine.

Na sodiščih se malo postopkov izvaja v madžarskem jeziku, obvladanje tega jezika ni pogoj za zasedbo ne sodniških niti notarskih mest. Ker postopki v madžarskem jeziku trajajo dlje od postopkov v slovenskem, se predstavniki manjšine velikokrat odrečejo postopkom v svojem jeziku. Opozorili so še, da bi bilo bolje, da bi bili obrazci za razne postopke dvojezični, ne ločeni v slovenskem in madžarskem jeziku.

Težavo vidijo tudi v tem, da bilo veliko strokovnjakov, ki madžarski jezik znajo, premeščenih na delovna mesta zunaj dvojezičnega območja. To se dogaja tudi v policijskih vrstah. Na območju deluje 140 policistov, od tega le 50 zna madžarsko. Vse patrulje tako niso dvojezične. Policija je zanje sicer zagotovila 70 ur učenja madžarščine, kar je po mnenju predstavnikov manjšine le formalna zadostitev določilom, vsekakor pa premalo za operativno delo.

Izražanja sovražnosti proti manjšini v zadnjem času ne zaznavajo, saj je oseba, ki je to intenzivno počela, bila za tovrstna dejanja pogojno obsojena. Zaznavajo sicer anonimno vendar ne točno uperjeno nestrpnost na raznih forumih. Ocenjujejo, da je to predvsem odraz duha časa.
Na regijskem medijskem centru so razmere dobre, skrbijo jih le posamezna nasprotovanja v Programskem svetu RTV regionalnim vsebinam na 1. programu TV Slovenija.

Želijo si, da bi formalno zagotovljene pravice tudi dejansko zaživele, zavedajo pa se tudi, da leži odgovornost tudi na osnovni celici družbe, družini. Velik vpliv pa ima poleg predšolskega in šolskega sistema pri ohranjanju identitete tudi cerkev in v njej izražanje vere v maternem jeziku, so ocenili.

 


Nazaj
Pravne informacije   |   Zasebnost   |   Kontakt Izvedba: Nova Vizija d.d.